Dan Brown: Verjamemo, kar hočemo verjeti!

V napeti tekmi s časom razpleta skrivnosti, ki so zaznamovale zgodovino in bogatile svetovno umetnost, ob tem pa drži v rokah vrvico, katere vžig ogroža človeštvo. To je Robert Langdon, harvardski profesor simbolike. Verjetno kar najbolj znan profesor na svetu, saj se je v zadnjih 18 letih z njim srečalo že 200 milijonov svetovljanov. Toliko kopij knjig, v katerih je Langdon osrednji protagonist, je bilo namreč prodanih in še več. Če k temu prištejemo še vse gledalce treh filmskih trilerjev, ki so bili posneti po romanih … Seveda se ti v veliki meri prekrivajo, a vseeno - ne, odgovora na vprašanje, koliko nas je uganke človeštva reševalo z njim, ne morem dobiti. Ta profesor, ki ga prav vsi, tudi ko v rokah držimo knjige, vidimo v podobi igralca Toma Hanksa, je svojega "očeta", pisatelja Dana Browna, spremenil v milijonarja.

Otroške uganke, simboli in skrivnostne kode

Obstaja možnost, da je bil Jezus Kristus poročen z Marijo Magdaleno in z njo imel otroka. To je najbolj kontroverzno sporočilo, ki ga je ameriški pisatelj namenil svojim bralcem v knjižni uspešnici Da Vincijeva šifra. Takoj je postal oboževan in hkrati osovražen. Nanj so letele grožnje in kritike, od kod ta zamisel in kako si drzne postaviti na kocko zgodovino krščanstva. Vatikan je menda ob izidu knjige pozval svoje škofije po svetu, naj duhovniki vernikom pridigajo, da Dan Brown laže. Pisatelj še danes pojasnjuje, da gre za zelo staro teorijo, ki so jo v preteklosti izpostavili številni akademski zgodovinarji, on jo je zgolj zapisal v knjigi, ki je "žal" obšla svet in pristala v rokah milijonov bralcev. "Vsaka religija se poigrava z metaforami, te pa verniki običajno sprejemajo dobesedno. Strah vsake religije je, da bi njeni sledilci ugotovili, da metafore niso dejstva," še vedno odgovarja kritikom danes 57-letni pisatelj iz New Hampshira. Ob tem pa poudarja, da se nima za ateista in religije ne prezira. Ne nazadnje je odrasel v religioznem okolju. Njegova mama je bila zelo dejavna v lokalni cerkvi, kjer je vodila pevski zbor, tam je pel tudi mladi Dan. Oče Richard G. Brown je bil učitelj matematike, ki je sinu približal znanost in spodbujal ljubezen do raziskovanja. "V naši hiši je bilo učenje zabava. Oče nam je zapisoval uganke, prepletene s simboli in kodami, ki smo jih reševali tudi na božično jutro, da smo se dokopali do daril. Ves čas smo zastavljali vprašanja, četudi so bila še tako neobičajna. Tako ni bilo prepovedano vprašati, kaj pa, če Jezus ni bil božji sin," je Brown ob izidu knjige, ki je razburila vernike, pojasnjeval v intervjujih. Prelomni trenutek njegovega verovanja se je zgodil, ko so se v šoli učili o evoluciji in zanimati ga je začela kozmologija. Bral je o nastanku sveta z velikim pokom, medtem ko se je pri verouku srečal z biblijsko zgodbo o sedemdnevnem nastanku sveta ter o Adamu in Evi. Vajen zastavljanja vprašanj, je pri 13 letih želel pojasnilo duhovnika. "Pridni fantje ne zastavljajo takšnih vprašanj," je slišal v odgovor in začela se je njegova pot odkrivanja resnice.

Skrivnost je v radovednosti

Mladega Dana Browna je sicer privlačila znanost, saj mu je že oče z matematično vedo poklonil seme znanstvene radovednosti, a je diplomiral iz angleškega in španskega jezika. Potem se je poigraval s kariero pianista, pisal glasbo, a ga je vse bolj zapeljevala misel, da bi postal pisatelj. Da Vincijeva šifra seveda ni njegov prvi literarni izdelek, a prvi trije romani so bili, kar tudi sam prizna, polom, to pa mu ni vzelo volje. Potem pa je začel preprosto poslušati svoj notranji glas ljubitelja literature. "Začel sem pisati točno to, kar bi sam rad bral. Rad se potopim v knjigo, rad se učim in verjamem, da so moji bralci pametni. Mislim, da je skrivnost za uspeh v človeški radovednosti. Začel sem pisati o Robertu Langdonu, simbolih in teorijah zarote in si rekel, da če mi tokrat ne uspe, je to znak, da se moram ukvarjati s čim drugim," se je leta 2009 v televizijskem intervjuju ob izidu romana Izgubljeni simbol spominjal prelomih trenutkov svoje bogate knjižne kariere. Skrivnostni triler z neobičajnim profesorjem v glavni vlogi se je prodal v 90 milijonih izvodov. Življenje nadobudnega pisca se je obrnilo na glavo, saj je Dan Brown kmalu za tem postal milijonar. Še se spomni dneva z letnico 2003, ko je v časopisu New York Times zagledal svoje ime na vrhu lestvice najbolje prodajanih knjig. Najprej je poklical domov očeta, mama žal njegovega svetovnega uspeha ni dočakala. "Mislim, da si ob takih trenutkih vsakdo najprej želi potrditve svojih staršev, in meni je oče rekel, da je to najboljša knjiga, kar jih je kdaj prebral."

Brownovega uspeha pa so bili veliko manj veseli njegovi stanovski kolegi. Literarna srenja je nad romani vihala nos, kritiki mu niso pripisovali literarne vrednosti, bralci pa so se medtem potapljali v zagonetke in skrivnosti ter kupovali knjige. Romani Digitalna trdnjava, Angeli in demoni, Ledena prevara, Da Vincijeva šifra, Inferno in Izgubljeni simbol so bili prevedeni v več kot 55 jezikov, svojega avtorja pa so spremenili v najbogatejšega avtorja vseh časov in enega najvplivnejših ljudi na planetu, ki pa kljub nepredstavljivo velikemu premoženju nima prostega dne. Z ženo Connie živita v graščini, polni skrivnostnih sob, skrivnih prehodov, kod in simbolov. Njun dom je resnično tak, kot bi šlo za kuliso filmske zgodbe. Vsako jutro, brez izjeme, pisatelj vstane ob štirih zjutraj, si pripravi sadno-zelenjavni napitek in začne pisati. Vsako uro si vzame minuto odmora, medtem dela počepe ali sklece in nadaljuje delo. Če se ga poloti pisateljska blokada, se na telovadnem orodju namesti v viseč položaj z glavo navzdol. Ta inverzna terapija mu pomaga, tako pojasnjuje, da najde nov pogled in možganom omogoči dobro prekrvavitev.

Kdo je pravi Robert Langdon?

Leta 2006 je izšel prvi filmski triler po Brownovem romanu Da Vincijeva šifra. Z njo je harvardski profesor in osrednji protagonist romanov prevzel podobo igralca Toma Hanksa. Sledili so Angeli in demoni leta 2009, sedem let kasneje pa še Inferno. Bi si lahko neobičajnega profesorja zamislili drugače, kot je videti Hanks? Roko na srce, težko. A za to so se odločili pri televizijski mreži CBS Studios in lansko leto je adaptacijo doživel tudi roman Izgubljeni simbol in to v obliki serije z desetimi epizodami o mladem profesorju Langdonu. Glavno vlogo so zaupali igralcu Ashleyju Zukermanu, sicer očarljivemu 37-letnemu Američanu. Ta se je zavedal, v kako velike čevlje vstopa, a ga je menda tolažila misel, da je njegov lik šele na začetku svoje kariere in se bo z leti preoblikoval v karizmatičnega profesorja, ki ga svet pozna v podobi igralca Toma Hanksa. "Seveda sem videl vse filme o Robertu Langdonu, a knjig sem se lotil, šele ko sem dobil vlogo v seriji. Tako sem jih lahko bral skozi izostren objektiv in opazoval, kaj bo postal moj profesor, kar je bila zanimiva izkušnja. Nisem imun na primerjave s Hanksom in posledično pričakovanja, ki izhajajo iz tega. A moja zgodba v Izgubljenem simbolu je začetek velike zgodbe, ki se nadaljuje v filmih. Veliko sem zato razmišljal, kakšna oseba je moral biti Langdon v mladosti, kaj ga je zaznamovalo, da se je oblikoval v samotarja, ki potuje po svetu in živi za uganke." Ob premieri serije, ki jo je začel z besedami, da verjamemo, kar hočemo verjeti, in jo pri nas še lahko spremljamo na programu Fox, se Zukerman seveda ni mogel izogniti špekulacijam, da kot mladi Langdon nima bleščeče prihodnosti. Po desetih delih serije se knjižna zgodba sicer konča, a Brownovi oboževalci so vendarle upali, da se bo ta nadaljevala z dogajanjem, kot je to v preostalih knjigah. A mreža televizijskih pretočnih storitev Peacock, ki je produkcijo tudi naročila, je pred dnevi sporočila: "Ponosni smo, da smo akcijski skrivnostni triler prikazali svojim gledalcem, uživali smo v spremljanju prepričljive serije, ki se je odvila v popolno in zaključeno zgodbo." Ob tem so se še zahvalili za sodelovanje vsem ustvarjalcem in upanje za nadaljevanje je ugasnilo.