Spomnimo na kratko: štiri ugrabljena letala, ki jih je zajelo 19 fanatičnih džihadistov teroristične mreže Al Kaida, štiri tarče. Dve letali sta se zaleteli v nebotičniška dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, eno je strmoglavilo na ameriško obrambno ministrstvo oziroma Pentagon, četrtega naj bi bili s svojimi uporom zrušili pogumni potniki. Bilanca je bila strahotna, več kot 3000 mrtvih, daleč največ v New Yorku.
Začudenje, obžalovanje in naposled bes so zajeli skoraj ves svet. Na odgovor ZDA oziroma takratnega predsednika Georgea Busha mlajšega, ki je bil v Beli hiši manj kot devet mesecev, zmedenega zaradi vsega in obkroženega z republikanskimi političnimi jastrebi, ni bilo treba dolgo čakati. Natanko 26 dni po črnem torku so na Afganistan, kjer naj bi se skrival Savdijec Osama bin Laden, neverjetno hitro identificirani voditelj Al Kaide in snovalec največjega ameriškega obveščevalno-vojaškega poloma po japonskem napadu na Pearl Harbor, pričele padati bombe. Dosti bomb, 22 tisoč, so jih ameriška letala zmetala na deželo pod Hindukušem v pol leta. Kmalu za prvimi zračnimi udari je tja prišla pehota - in ostala do danes. Spoznavali smo nove politično-vojaške termine: vojna proti terorizmu, države na osi zla in podobno.
Maščevalni pohod zaradi terorističnih napadov 11. septembra 2001 še kar traja in traja