Odkar se je varianta SARS-CoV-2 delta prvič pojavila v Indiji konec leta 2020, je postala prevladujoč sev v večjem delu severne hemisfere. Raziskovalci sedaj vedo, zakaj je bila delta tako uspešna - preliminarne raziskave kažejo, da ljudje, okuženi s to različico, proizvajajo veliko več virusov kot okuženi s prvotno različico SARS-CoV-2, zato se zelo enostavno in hitreje širi.
Zakaj se delta širi bolj uspešno?
Po trenutnih ocenah bi lahko bila različica delta več kot dvakrat bolj prenosljiva kot prvotni sev SARS-CoV-2. Da bi ugotovili, zakaj, je epidemiolog Jing Lu iz nacionalnega centra za nadzor in preprečevanje bolezni v Guangdongu na Kitajskem s sodelavci sledil 62 ljudem, ki so bili izpostavljeni delta različici covida-19 in so bili v karanteni.
Ekipa Jing Luja je vsak dan testirala virusno obremenitev udeležencev študije, merili so torej gostoto virusnih delcev v telesu in ugotavljali, kako so se sčasoma spremenili. Raziskovalci so nato primerjali vzorce z vzorci ljudi, ki so leta 2020 zboleli za prvotnim sevom SARS-CoV-2. V članku, ki še ni bil znanstveno revidiran, a je požel veliko pozornosti znanstvene srenje in večjih pripomb ni bilo (objavljen je bil 12. julija), so poročali, da je bil virus pri udeležencih prvič potrjen štiri dni po izpostavljenosti različici delta, medtem ko je bil izvorni virus potrjen povprečno šest dni po stiku. To kaže, da se delta razmnožuje veliko hitreje. Posamezniki, okuženi z delto, so imeli tudi do 1260-krat večjo virusno obremenitev kot ljudje, okuženi s prvotnim sevom.
Upad učinkovitosti ne bi smel biti razlog za zaskrbljenost
Kolikšna je inkubacijska doba delte?
Od tri do pet dni z vrhom pri 3,7 dneva. Kar je dva dni manj, kot je bila inkubacijska doba pri dosedanjih različicah. V praksi to pomeni, da človek širi virus dva dni prej, preden zazna simptome. Kombinacija velikega števila virusov in kratkega inkubacijskega obdobja je smiselna razlaga za povečano prenosljivost delte, piše epidemiolog Benjamin Cowling z Univerze v Hongkongu v reviji Nature. Velika količina virusa v dihalnem traktu pomeni več možnosti za superprenašalce, še posebno v populaciji, ki ni dobro precepljena.
Kratka inkubacija otežuje sledenje stikom v državah, kot je Kitajska, ki sistematično sledi stikom vsake okužene osebe in od okuženih zahteva dosledno karanteno.
Kakšni so simptomi delte in kako prizadene organizem?
Doslej sta bila glavna znanilca koronavirusne bolezni kašelj in izguba vonja. Z novo različico prihajajo glavobol, vneto grlo, izcedek iz nosu in zvišana telesna temperatura.
V študiji simptomov covida-19, ki jo podpira znanstveno zdravstveno podjetje ZOE v ZDA in Združenem kraljestvu, so zbirali podatke o simptomih milijonov ljudi in sestavili so seznam najpogostejših simptomov, o katerih so poročali tisti, ki so zboleli za covidom in so bili delno cepljeni, cepljeni ali necepljeni.
Skoraj 74 odstotkov vseh cepljenih uporabnikov aplikacije za pametne telefone je poročalo o izcedku iz nosu. Glavobol, kihanje, vneto grlo in izguba vonja so zaokrožili preostalih pet prvih simptomov popolnoma cepljenih ljudi, ki so prebolevali covid.
Vendar vse raziskave variante delta niso pokazale razlik med simptomi pri cepljenih in necepljenih ljudeh.
Kako učinkovita so cepiva?
Delta je zmerno odporna proti cepivom, zlasti pri ljudeh, ki so prejeli samo en odmerek. Študija javnega zdravja v Angliji, objavljena 22. maja, je pokazala, da je en sam odmerek cepiva AstraZenece ali Pfizerja zmanjšal tveganje za razvoj simptomov covida-19, ki jih je povzročila različica delta, za 33 odstotkov v primerjavi s 50 odstotki pri različici alfa. Drugi odmerek cepiva AstraZenece je okrepil zaščito proti delti na 60 odstotkov (v primerjavi s 66 odstotki pri angleški različici), medtem ko sta bila dva odmerka Pfizerjevega cepiva 88-odstotno učinkovita (v primerjavi s 93 odstotki proti alfi).
Zakaj upad učinkovitosti?
Raziskovalci z Univerze v Oxfordu in britanski državni urad za nacionalno statistiko so analizirali obsežen nabor podatkov, ki vsebuje rezultate 2,580.021 testov PCR za preverjanje SARS-CoV-2 pri 384.543 odraslih v Veliki Britaniji. Primerjali so obdobje med 1. decembrom 2020 in 16. majem 2021, torej čas, ko je prevladovala različica alfa, in 811.624 rezultatov testov med 17. majem in 1. avgustom 2021, ko je bila bolj razširjena različica delta.
Rezultati, prav tako še nerevidirani, so bili objavljeni 19. avgusta. Kažejo, da sta obe cepivi učinkoviti proti delti po dveh odmerkih, vendar pa zaščita, ki jo ponujata, sčasoma oslabi. Cepivo, ki sta ga izdelali družbi Pfizer v New Yorku in BioNTech v Mainzu v Nemčiji, je bilo 92-odstotno učinkovito pri preprečevanju razvoja visokih koncentracij virusa 14 dni po drugem odmerku. Toda učinkovitost cepiva je po 30, 60 oziroma 90 dneh upadla na 90, 85 in 78 odstotkov.
Cepivo, ki sta ga razvila Oxford in farmacevtsko podjetje AstraZeneca v Cambridgeu v Veliki Britaniji, je bilo 69-odstotno učinkovito proti visoki virusni obremenitvi 14 dni po drugem odmerku, po 90 dneh pa se je učinkovitost zmanjšala na 61 odstotkov.
A upad učinkovitosti ne bi smel biti razlog za zaskrbljenost, se strinjajo avtorji raziskave. Ob tako visoki pojavnosti virusa bi lahko postopno pešanje protiteles pripisali večkratnemu srečevanju z virusom. Poleg tega ima telo dve vrsti obrambe, protitelesa in spominske celice. No, druga linija obrambe še ni raziskana, a zagotovo bo ta tema deležna še veliko pozornosti, sploh v perspektivi poživitvenih odmerkov.
