Digitalne platforme: Za delodajalce zemeljski raj brez delavskih pravic

Sprehajamo se po mestu. Ne traja dolgo, da pride mimo prvi z veliko škatlo na ramenih. Ker dežuje, ima na sebi "windstoperco", čez glavo pa poveznjeno kapuco. Potne kaplje se mešajo z dežnimi, a dela v vsakem vremenu so vajeni, pravijo. Oči ima uprte v telefon, spremlja naročilo na aplikaciji. Pred restavracijo se ustavi in ne mine niti minuta, ko mu natakar preda vrečko s hrano. Spakira jo v ogromno škatlo, ki si jo oprta na ramena in odhiti naprej. Čez nekaj trenutkov nas prehiti drugi, tokrat s škatlo druge barve, a z istim zbranim pogledom v telefon. Lahko si vzame čas za malico, a običajno ga nima, ker želi čim več zaslužiti. "Čas je denar," pove z utrujenim nasmehom na obrazu. Vozi vsak dan, druge službe nima. In kdo mu krije bolniško, če bi zbolel? "Hja, zato pa moram toliko delati, da si našparam. Saj gre skozi. Pogoje dela smo poznali." Da je začel delati pri njih, je moral odpreti svoje samostojno podjetje, še izvemo, potem pa pobaše naročilo in odhiti naprej. Več naročil bo dostavil, več bo zaslužil.

"Vi pa vozite z avtom? Pa se vam splača?" vprašamo dostavljavca, ki čaka na svoje naročilo pred eno izmed restavracij. "Ja, saj se, ker prevzamem naročila na bolj oddaljenih delih mesta in dobim več denarja," skomigne z rameni in pove, da je avto njegov in da vse stroške, povezane s prevozom, prevzame sam. Pa bi bil zaposlen za nedoločen čas, če bi imel to možnost, vprašamo še enega dostavljavca. "Delo za to podjetje ni bila moja prva izbira, a drugih služb ni, zaslužek pa ni tako slab," odgovori in doda, da se sicer zaveda, da tega dela ne bo mogel opravljati celo življenje. Pred kratkim je bil udeležen v prometni nesreči, nam zaupa. "Klical sem na podjetje, skrbelo me je, ker nisem mogel dostaviti naročila, a bili so zelo prijazni. Rekli so mi, naj ne skrbim za naročilo, in me vprašali, ali sem v redu," nam pove in doda, da je stroške za popravilo vozila moral pokriti sam. Niso zaposleni, ampak so partnerji, pravijo.

Najprej dodaten vir zaslužka, zdaj edini vir preživetja

"Čeprav jih platforme imenujejo partnerji, so v resnici delavke in delavci po zakonu. Slovenske platforme najemajo podizvajalska podjetja, samozaposlene, študente, upokojence in zaposlene s krajšim delovnim časom. Raziskave kažejo, da je v teh primerih pogosto 'prikrito' ali goljufivo zaposlovanje. Tu ne gre več za prekarnost, za zakonsko dovoljene izjeme od zaposlovanja za nedoločen in polni delovni čas. Stopili smo v dobo neformalnega zaposlovanja, s katerim se delodajalec izogne celotnega plačila socialnih prispevkov in davkov ali pa sorazmernega dela. Neformalno delo mu tudi omogoči veliko povečanje intenzivnosti dela, ker ga ne ovirajo več omejitve delovnopravne zakonodaje. Platforme so za delodajalce zemeljski raj brez delavskih pravic," komentira Maja Breznik, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

Dr. Miroljub Ignjatović s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede izpostavlja, da ne gre za homogeno skupino ljudi z enakimi interesi, temveč za osebe z zelo različnimi interesi/razlogi za izbiro digitalne platforme kot delovnega okolja. "Relativna večina je na začetku delo prek digitalnih platform izbirala kot vir dodatnega zaslužka, kot neko obliko žepnine poleg redne službe, danes pa se povečuje delež tistih, ki jim je delo prek digitalnih platform edini vir dohodka/preživljanja - in to je zaskrbljujoče dejstvo," opozori Ignjatović.

Ko govorimo o prednostih in slabostih, ki jih platforme prinašajo, je zelo veliko odvisno od tega, s katere perspektive gledamo, meni Ignjatović. S strani potrošnikov gre za možnost pocenitve storitve, s strani lastnikov sta to znižanje stroškov in manjša odgovornost za socialno varnost do tistih, ki delajo prek teh digitalnih platform, za določeno populacijo samih delavcev pa so digitalne platforme priložnost za dodaten zaslužek in neodvisnost od standardnih oblik zaposlovanja ter lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja, pojasni Ignjatović.

Za delavce ob tem prinaša še niz problemov. Ignjatović izpostavlja dvoumen pravni položaj ponudnikov storitve ali izdelka, saj se lastniki digitalnih platform izognejo odgovornosti, kajti dojemajo jih kot partnerje (so samozaposleni). Med ponudniki storitev nastaja tudi vedno večja konkurenca, kar posledično pomeni pocenitev teh storitev oziroma nižjo ceno delovne sile, kar zmanjšuje socialno varnost in povečuje prekarizacijo določenega dela aktivne populacije (posledično ima ta populacija manjšo kupno moč, kar negativno vpliva na gospodarstvo). Povečuje se tudi intenzivnost dela, delavci morajo zaradi nižjih postavk delati dlje, da dosežejo enako (dostojno) plačo, hkrati pa omogočajo lažji posredni nadzor nad samimi delavci. Veliko raziskav je že ugotovilo pozitivno povezanost med različnimi fleksibilnimi oblikami dela in slabšim zdravjem zaposlenih v teh fleksibilnih oblikah, razlaga Ignjatović. Lastniki digitalnih platform prenašajo ocenjevanje delavcev na potrošnike storitev in ni nujno, da je kvaliteta storitve edini kriterij za oceno (pomembna je "uporabniška izkušnja", hkrati pa je treba opozoriti tudi na to, da je uporabnik zainteresiran, da dodatno zniža ceno storitve, če je to mogoče - na primer zamujanje pri dostavi …). Ta ocena pa je osnovni kriterij, ali bo delavec lahko opravljal to storitev tudi naprej, pojasni. Kot ena izmed možnih posledic je deprofesionalizacija poklicev, in ker delavci nastopajo kot individualizirani ponudniki storitve, je njihova pogajalska moč manjša, drug drugemu predstavljajo konkurenco. Takim delavcem je dosti težje izpogajati boljše pogoje dela, boljšo plačo, različne pravice, ki jih imajo/imamo zaposleni v standardnih oblikah zaposlovanja, ugotavlja Ignjatović.

Ker ni obveznosti, ni ovir

Takšna podjetja so ena izmed najhitreje rastočih na svetu, saj, kot je dejal Ignjatović, ponujajo hitro in poceni storitev, s katero pritegnejo potrošnike. Preliminarni rezultati raziskave, ki jo je naročila Slovenija za evropsko predsedovanje, so pokazali, da v Evropski uniji sedemdeset odstotkov platformnih delavcev dela brez vsake socialne varnosti, pove Maja Breznik. Ker morajo delavci zagotavljati tudi delovna sredstva in prevzemati druga tveganja, je jasno, od kod izvirajo visoki dobički. "Podjetjem zelo pomaga, da jih države Evropske unije ne ovirajo pri surovem izkoriščanju. V primeru Uberja so samo štiri države (Švedska, Danska, Slovaška in Belgija) okrepile varstvo in tako prisilile Uber, da se je umaknil. Italija in Francija sta izboljšali položaj dostavljavcev hrane. Toda tudi politike teh držav niso dosledne in enako stroge do vseh platform, kar omogoča nadaljnjo erozijo delovnopravnega varstva," pojasnjuje Maja Breznik. Urška Breznik, aktivna članica Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA), pojasnjuje, da večina vlad v platformah ne vidi problema, saj se kažejo kot neobremenjujoče za državo in delodajalce, predstavljale naj bi pa tudi fleksibilnost, ki naj bi si jo domnevno želeli vsi delavci. Predvsem mladi so danes zelo slabo seznanjeni z delavskimi pravicami in zato na takšne pogodbe hitreje pristanejo, nekateri pa enostavno nimajo druge izbire, pripomni.

"Uber je razširjen po celem svetu, in kamor koli greš, recimo na letališču, odpreš aplikacijo in ta ti avtomatsko izračuna strošek. Alternativa pa je taksi, kjer obstaja verjetnost, da ti bodo zaračunali preveč," pa meni dr. Peter Merc, pravni svetovalec za digitalizacijo, ki verjame, da - ko bodo storitve postale predrage - se bo pojavila konkurenca, saj je takšno aplikacijo enostavno narediti. Merc je prepričan, da so digitalne platforme ekonomska realnost, ki se ji Slovenija ne bo mogla izogniti. Meni, da bi morala država postaviti pravne standarde in poiskati neki vmesni način. "Da niso zaposleni popolnoma brez pravic, ne pa, da ima platforma do njega vse obveznosti, kot bi jih imela v delovnem razmerju. Trg dela se spreminja, delovnopravno zakonodajo bi morali posodobiti," je prepričan. Po njegovem je z vidika dela prednost, da posameznik ne potrebuje posebnih specializacij. Sicer se strinja, da prinašajo določena tveganja, kot je povečanje prekarizacije, a ob tem opomni, da je položaj delavcev danes že tako ali tako bistveno slabši, kot je bil. "Mladi imajo danes bistveno drugačen način razmišljanja. Potrebujejo fleksibilnost in čim manj zavezujočih pravil," meni Merc in pripomni, da jim klasična pogodba o zaposlitvi te svobode ne omogoča.

Bodo spodbudile prekarizacijo?

Kot je dejal Merc, so prakse zaposlovanja taksistov že tako ali tako slabe in prepričan je, da so imeli dovolj časa za digitalizacijo. "Platforme so sicer res najbolj radikalen primer prekarizacije, ampak tudi večja podjetja vedno manj zaposlujejo po klasičnih pogodbah o zaposlitvi in se tako izognejo stroškom, zato mislim, da dolgoročno ne bodo močno vplivale na proces prekarizacije," razmišlja pravni svetovalec. Prepričan je, da ne gre za monopoliste, saj se vedno pojavi konkurenca, ki pa po njegovem omogoča tudi to, da gredo delavci drugam, če niso zadovoljni s pogoji. "Tako kot se je Ehrani zgodil Wolt. Takrat so morali dvigniti postavko in izboljšati pogoje," pove. Prepričan je, da morajo na koncu odločiti potrošniki.

Delež prekarnih oblik dela je v primerjavi z bolj liberalnimi državami, kot so Velika Britanija in Združene države Amerike, še vedno relativno majhen, vendar pa lahko prav na podlagi teh držav vidimo negativne posledice, pove Ignjatović. Prepričan je, da uvajanje katerih koli fleksibilnih oblik zaposlovanja in dela negativno vpliva na določene trge dela, saj gre za ustvarjanje nelojalne konkurence med podjetji, ki zaposlujejo po standardiziranih oblikah zaposlovanja, in tistimi, ki izkoriščajo potencialno dvoumnost položaja delavcev v digitalnih platformah.

"Platforme bodo povzročile, da bodo tudi drugi delodajalci začeli najemati le samostojne podjetnike in ne bodo več zaposlovali, ker je to zanje ugodnejše," pa razmišlja Urška Breznik. Maja Breznik: "Platformna podjetja niso samo gospodarski, temveč tudi institucionalni dejavnik, ki preizkuša našo toleranco. Če ta ne bo dovolj močna, se bodo standardi platformnega dela hitro razširili na vse gospodarstvo. To je neizbežno. Sramotno je, da so države pustile delavke in delavce, da se sami borijo za priznanje statusa delavca na sodiščih."

Ignjatović je prepričan, da je na državi in političnem sistemu odgovornost, da se upošteva sedanja zakonodaja na trgu dela. Urška Breznik meni, da bi bile alternativa Uberju in podobnim podjetjem zadruge, ki so po delovanju bolj demokratične in omogočajo večjo varnost. "Treba se je posvetiti regulaciji algoritmov za nadzor dela, zaradi katerih morajo delavci, denimo, med delovnim časom urinirati v steklenice. To ne more biti prihodnost dela," sklene raziskovalka Mirovnega inštituta.