Zmotilo jih je, ker smo omenjali boga, ker je kaplan s prižnice nagovarjal vernike, naj ljubijo in čuvajo svoj jezik, in ker Fritz v svoji pesmi pravi, da ljudem kmalu ne bo več jasno, za čim je jokala lepa Vida. Prekinili so predstavo in nas nagnali iz dvorane. Baje so bili takrat svinčeni časi in naj bi bilo čutiti rdeče nasilje. Pa takrat ni prišla policija nad moje dijake in jih oglobila in moj ravnatelj se je odločno postavil na mojo stran z besedami: “Če ne poznajo Cankarja in drugih, je njihov problem.”
Kje smo zdaj učitelji, da stopimo v bran svojim dijakom? Učimo jih kritičnega razmišljanja, citiramo Jermana in njegove misli o sklonjenem hrbtu, ki je vajen biča in se klanja pred vsakim gospodarjem. Kako naj zdaj še naprej govorim in učim, da je treba svoje misli dostojno in dostojanstveno povedati?!
Pa takrat ni prišla policija nad moje dijake in jih oglobila in moj ravnatelj se je odločno postavil na mojo stran
Še dalje bom učila, da je znanje največja vrednota, ki jim je ne bo mogel nihče nikoli odvzeti. Učila jih bom, da smo ljudje odgovorni za besede, ki jih izrečemo, in da se svet lahko z njimi spreminja in ne samo z granitnimi kockami. Še naprej jim bom na srce polagala Sofoklejeve misli, da “država ni last enega moža” in da “kdor si domišlja, da ima sam vso pamet …, ko ga odpreš, odkriješ prazno kaščo”. Se sploh zavedamo, kako neverjeten napredek smo dosegli s tem, da mladi zahtevajo šolo, kvaliteten pouk, znanje? Kako neverjetno ponosni bi morali biti, da se nočejo več skrivati za računalniškimi zasloni. Niso protestirali proti, temveč za. Za vse to, kar smo jih učitelji učili. In za to so bili ti dijaki kaznovani.
AFERA RECITAL
Aprila 1987 je javnost razburila afera Recital, ko je predsednik mariborskega mestnega komiteja zveze komunistov Rafael Razpet prekinil proslavo oziroma tovariško srečanje mariborskih predvojnih in medvojnih komunistov. Udeležence (nekateri so protestno zapustili prireditev ali pa negodovali) je zmotil program, ki so ga pripravili na Srednji ekonomski šoli in ki sta ga izvedla dijaška recitacijska skupina in zbor. Predsedstvo mestnega komiteja ZKS se je sestalo še isti dan in ocenilo, da program za takšno priložnost ni bil primerno sestavljen in da je predsednik v danih okoliščinah ravnal prav. Predsednik se je opravičil obojim - mladim izvajalcem programa in publiki. Afera, ob kateri so se tedne kresala mnenja, je postavljala v javnosti vprašanja: zakaj organizatorji niso pogledali scenarija recitala; mar komunisti niso prepoznali odlomkov Cankarja, Minattija ...; je zbrane zmotil večkrat omenjeni bog; zakaj mladim niso pustili, da bi recital izpeljali do konca, pa bi se potlej pogovorili?
In vendar se ne morem znebiti občutka, da so nas čisto namerno speljali v to gledališko areno, nam vrgli nekaj koščic, okoli katerih smo se vsi, katerih etični kompas še vedno deluje in se čutimo odgovorne za svoj mikrokozmos, zgrnili in divje začeli braniti pravice ogroženih. Med tem pa se v zakulisju nemoteno lahko odvijajo večje lumparije in dosti bolj strašljivi scenariji, na katere bi nas morala opozoriti že zgodovina.
Dijake so oglobili kot “odrasle, odgovorne” osebe, a hkrati si kot taki niso zaslužili niti enega dostojnega pogovora, za katerega so prosili. Sram me je v imenu ali bolje namesto tistih, ki bi jih moralo biti sram.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
