V torek bo en teden od javnega pisma predsednice SD Tanje Fajon predsednikom strank vladne koalicije, naj se na neki način "pomilosti" dijake, ki so v začetku februarja na ulici zahtevali vrnitev v šolske klopi po mesecih pouka na daljavo zaradi epidemije covida-19.
Istega dne smo vse nagovorjene predsednike, in še nekatere politike, z Večera vprašali, ali bodo podprli takšen spregled in ali je tudi po njihovi oceni odziv policije, ki je mlade popisala zaradi prepovedi zbiranja v epidemiji, jih nato oglobila, nekateri pa so dobili tudi pozive na sodišče, pretiran, kakor misli Fajonova.
Počivalšek nima mnenja?
Prvi je, vsem na twitterju, cinično odgovoril premier Janez Janša, češ da naj dijakom kazni plačajo kar v SD, ker da so tudi hujskali proti vladnim ukrepom.
Iz NSi Mateja Tonina so sporočili, da bi bil spregled slab zgled.
Zadnji, ki kljub ponovljenim prošnjam, in vsakokratnemu avtomatskemu sporočilu ministrstva, da je vprašanje po elektronski pošti prispelo, še vedno ni odgovoril, je predsednik SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Nima časa, nima mnenja?
Zorčič: Z občutkom, a ...
Tri dni od vprašanja se je le oglasil Počivalškov strankarski tovariš, predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Podpira dijake ali podpira kazni? Takole je odgovoril: "Menim, da je v tem primeru potrebno ravnati z občutkom in razumevanjem, ki si ga mladi ljudje, ki vstopajo v svet odraslih, zagotovo zaslužijo. Upoštevati je treba vse olajševalne okoliščine, ki jih dopušča zakon, in dejstvo, da so dijaki in učenci kaznovani že s tem, da že leto dni živijo v povsem nenaravnih okoliščinah. Zato je njihova želja po vrnitvi v normalno življenje najbolj naravna in človeška."
Je to Zorčičev "da" amnestiji? Ni. "Ravnanja policije ni mogoče izvzeti iz konteksta epidemije in zakonskih določb ter navodil, ki jih imajo policisti za ravnanje v takih okoliščinah, zato ga težko komentiram," se je odzval predsednik DZ.
Bodo kazni za dijake ostale?
MP: Upoštevati pomembno okoliščino ...
Še odgovor ministrstva za pravosodje na vprašanje ministrici Lilijani Kozlovič (SMC). Ministrstvo za pravosodje se ne sme vmešavati v odprte postopke oziroma vplivati na odločitve samostojnih in neodvisnih institucij, pravijo.
"Težko situacijo, v kateri so se zaradi šolanja na daljavo znašli učenci, dijaki in študenti", na MP razumejo. A da je, "v kolikor želimo zajeziti širjenje virusa, obvarovati najranljivejše v naši družbi in se v doglednem času vrniti v normalno življenje, pomembno spoštovati in upoštevati preventivne ukrepe, med njimi tudi omejevanja stikov".
Čeprav ne komentirajo odprtih postopkov, pa so dodali: "Če prekrškovni organ meni, da je mladoletna oseba izvršila prekršek, lahko na pristojno sodišče vloži obdolžilni predlog, na podlagi katerega sodišče potem vodi postopek proti mladoletni osebi. Seveda ima prekrškovni organ tudi možnosti, da ne izda odločbe o prekršku ali ne vloži obdolžilnega predloga, če meni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. Prekrškovni organ lahko izreče tudi opozorilo. Če pa je prekškovni organ obdolžilni predlog proti mladoletni osebi vseeno vložil na pristojno sodišče, pa sodnik lahko sprejme odločitev, da se postopek ne začne."
Dijake, ki pa so že polnoletne osebe, lahko pristojni organ obravnava in kaznuje v hitrem prekrškovnem postopku, pri čemer se lahko pooblaščena uradna oseba v konkretnem prekrškovnem postopku odloči, da ne izda odločbe o prekršku, če meni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn, lahko pa, namesto izreka sankcije za prekršek, izreče opozorilo, so navedli na MP.
Pri ministrici Kozlovičevi ocenjujejo, da je treba v takšnih primerih upoštevati pomembno okoliščino, to je posameznikovo starost, in misliti na milejše možnosti obravnave.