/PETEK, 18. JANUAR
Po prihodu v službo si pripravim zeleni čaj in se odpravim na misijo "to bo naš najboljši Novičnik". V Javnem zavodu Krajinski park Goričko od decembra 2017 izvajamo naravovarstveni projekt, ki smo ga poimenovali Gorička krajina. Poleg zelo konkretnih ukrepov, ki jih že izvajamo na terenu, bomo za tuje obiskovalce Goričkega izdali štiri Novičnike. V njih bomo predstavili naravne posebnosti, zaradi katerih je bilo Goričko razglašeno za območje Natura 2000. Moja naloga je, da pripravim opis območja in prispevke o netopirjih. Z Natašo zelo podrobno razčleniva ciljno skupino, ki ji bo namenjen Novičnik. To so obiskovalci, ki jih zanimajo območja s pisanimi, vrstno bogatimi travniki, visokodebelnimi sadovnjaki, v katerih je podnevi mogoče opazovati smrdokavro, za Evropo skoraj eksotično ptico, ponoči pa poslušati čukanje in opazovati zvezdnato Rimsko cesto. Goričko ima še vedno privilegij, ki ga je sodobni svet skoraj že izgubil. Temo. Temo, ki v evropskih državah, kjer je svetlobno onesnaženje še izrazitejše kot v Sloveniji, postaja iskana blagovna znamka. Kot so Dark sky parks. Parki s temnim nebom.
/SOBOTA, 19. JANUAR
Za mano je naporna, vendar zelo uspešna delovna sobota. S kolegi prostovoljci iz pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo izvedli enkratno akcijo odstranitve bele omele in pomladitvene rezi na 35 jablanah v visokodebelnem sadovnjaku v Cogetincih. Izbrali smo ga zato, ker smo z odstranitvijo bele omele želeli lastnike spodbuditi k nadaljnji rabi in ohranjanju sadovnjaka. Ker je dobro viden s pomurske hitre ceste, je lahko zgled drugim lastnikom visokodebelnih sadovnjakov. Drevesa v sadovnjaku so tudi življenjski prostor pticam, ki gnezdijo v duplih dreves "starih" sadnih sort.
Na žalost se je na njih razrasla bela omela, polparazitska rastlina, ki iz dreves črpa vodo, dokler se drevo ne posuši. Zato smo z odstranitvijo bele omele podaljšali življenjsko dobo dreves, za kar nam ne bodo hvaležni samo lastniki sadovnjaka, ampak tudi ptice, še posebej vedno bolj redki smrdokavra in pogorelček, ki sta v sadovnjaku v Cogetincih že gnezdili. Malo dehidriran si ob koncu obrezovanja privoščim rdeče, malo večje jabolko, ki je po lanski zelo bogati letini ostalo na tleh. In brez pretiravanja lahko povem, da je bilo to najbolj okusno in sočno jabolko, ki sem ga kdaj zaužil v svojem življenju. Po zaključku akcije nas lastniki sadovnjaka povabijo na malico in seveda na domači jabolčni sok. Ob tem nam povejo zgodbo, ki kar ne želi iti v pozabo. Zemljišče, kjer danes raste že večkrat omenjeni visokodebelni sadovnjak, je babica kupila z denarjem, ki ga je zaslužila z delom v Franciji. Po prvi bogati letini v sadovnjaku so s prodajo jabolk zaslužili toliko, kot je bila vrednost celotnega zemljišča ob nakupu.
/NEDELJA, 20. JANUAR
"Muskelfiber".
/PONEDELJEK, 21. JANUAR
S sodelavci v okroglem salonu gradu Grad polovico službenega časa namenimo podrobni pripravi in oblikovanju naravovarstvenih vsebin, ki jih bomo skupaj s kmetijskimi svetovalci v naslednjih mesecih predstavljali kmetom na Goričkem. Naš namen je angažirati čim več kmetov na območju Natura 2000 Goričko, ki bodo za plačilo pod našimi pogoji kosili naravovarstveno pomembne travnike ter visokodebelne travniške sadovnjake - da bi ohranili velikega skovika, metulje mravljiščarjev in različne tipe travnikov. Popoldne se z direktorico zavoda v Motvarjevcih sestaneva s predstavniki Direkcije RS za vode. Ogledamo si teren med Kobiljem in Berkovci za namene skupne določitve potencialnih območij za vzpostavitev suhega zadrževalnika za visoke vode ob Kobiljskem potoku. Med ogledom in na podlagi lanskih fotografij ugotovimo, da so ljudje v Motvarjevcih v preteklosti prekinili oziroma zasipali manjši potok v vasi, ki priteče iz gozda. Zato je lani ob močnejšem deževju voda poplavljala cesto in si naredila pot drugje. Ugotavljamo, da so hiše preblizu Kobiljskega potoka, zato obstaja velika verjetnost, da bo potok ob dolgotrajnih in močnejših nalivih ponovno poplavljal. Prepričan sem, da so ljudje v preteklosti bolj natančno opazovali pojave v naravi in jih upoštevali pri gradnji hiš ter rabi zemljišč. Poplave so bile sestavni del življenja ljudi. Moji stari starši v Hrastju - Moti se nikdar niso preveč sekirali, ko je Mura dvakrat na leto poplavila in je podtalnica zalila klet. Čez leto je bila klet običajno bolj mokra kot suha. Hiše so bile zgrajene na prvi terasi, ne bližje reki. Ljudje bomo morali sprejeti dejstvo, da reke in potoki nekje morajo poplavljati. Vodi moramo pustiti poplavni prostor, hkrati pa na ustreznejše načine poskrbeti, da bodo prebivalci na varnem.
