/ PETEK, 4. SEPTEMBER
Pred letom dni sem s kolegoma iz UGM – Bredo Kolar Sluga in Juretom Kirbišem – potrkala na vrata gospoda Mencigarja, zadnjega zaposlenega v nekdanji tovarni MTT v Melju. V MTT smo šli, da bi poiskali začasen prostor za umetnost in tam ponovno zagnali EKO/Trienale umetnost in okolje. Vedeli smo, da je tovarna MTT eden najboljših primerov industrijske dediščine 20. stoletja pri nas. Vendar kljub temu, da je ta 44.000 m2 velik industrijski obrat izgubil skoraj ves nekdanji sijaj, nas ni nič pripravilo na neizmerne proporce in lepoto zapuščenega velikana v Melju. Gospodu Mencigarju smo obljubili, da se vrnemo z dovoljenjem lastnika za začasno uporabo prostorov in podporo mestne občine za izvedbo programa EKO 8. Takrat upravitelj še ni bil prepričan, da smo resni, in tudi našega navdušenja ni čisto razumel.
Danes, leto dni kasneje, smo ponovno vsi tukaj, razširjen tim UGM in gospod Mencigar - nekaj dni pred prvimi dogodki, ki bodo napovedali ponoven zagon trienala EKO 8 v letu 2021. Medtem smo počistili prizorišče, osvežili najnujnejše napeljave, vzpostavili internet in vklopili alarme in prostor je pripravljen za srečanja, debate, otvoritve in druženja. No, skoraj pripravljen. Zato v popoldanskih urah s tremo zapuščam prostore MTT in pričenjam z vikendom.
/ SOBOTA, 5. SEPTEMBER
Sobota je bila sončna in vroča. Opoldne smo se s prijatelji namestili na na novo urejenem Glavnem trgu. Priznam, da nisem pristaš preživljanja vikenda v mestu in da postanem nemirna ob vseh možnostih odklopa, ki ga ponuja bližnja narava. Nova izkušnja Glavnega trga v Mariboru pa je tako intenzivna in tako sproščujoča, da je vikend v mestu nenadoma postal pravo doživetje. Naša fant in njegov prijatelj, oba petletnika, sta skočila v kopalke in več ur uživala v vodni zabavi, ki jo ponuja fontana, se igrala in poležavala na trgu, ki je postal prava mala mestna plaža.
Ker so pisarne UGM na koncu Koroške ceste, sem dnevno spremljala preobrazbo te najbolj žalostne ulice v mestu in trga, ki je sameval in štel promet, v prostor, kjer se živi mesto. Zdaj, ko se zjutraj s kolesom pripeljem v službo, me prevzame mešanica navdušenja in ganjenosti.
"Kopanje" na Glavnem trgu me je spomnilo še na en zanimiv dogodek ta teden. Nekaj dni nazaj sem se udeležila odprtja razstave Mesto plava/Swim City v MAO v Ljubljani, kjer je bil kot član omizja tudi župan Saša Arsenovič in kjer so govorili o evropskih mestih, v katerih se plava po rekah. Švica je gonilna sila tega trenda, reke v Baslu, Zürichu, Ženevi in drugje so čiste, dostopne za plavalce, opremljene s postajališči in vodotesnimi torbami. Župan je napovedal, da bo tudi Maribor postal plavajoče mesto!
/ NEDELJA, 6. SEPTEMBER
Ena redkih nedelj doma. Na mestni tržnici smo nabavili vse sestavine za priljubljeno družinsko kosilo – piščanca po marsejsko. Ne vem zares, ali to jed pripravljajo v Marseillu. Vem pa, da je kuhinja v tem divjem, pristaniškem mestu zares odlična. Preprosta, sveža in polna okusov.
Popoldan se med otroško igro najde čas za branje. Trenutno sem pri meditaciji Slavenke Drakulić o Fridi (Kahlo). Drakulićeva Frido slika skozi fenomen fizične bolečine, ob tem pa nam odkriva nianse mačističnega sveta tedanjih intelektualnih krogov in vpogled v (pod)status ženske umetnice s sredine 20. stoletja. Pred leti sem bila v hiši, kjer je Frida odraščala in umrla, in v hiši, kjer je živela ob Diegu Riveri. Obe hiši sta fascinantna prostora teatralnih ambientov, mehiške folklore, kompliciranih odnosov in bogatega življenja znotraj obzidja. S prebiranjem Drakulićeve sem se lahko ponovno sprehodila po teh prostorih, za kar sem ji precej hvaležna.
/ PONEDELJEK, 7. SEPTEMBER
Ponedeljek se prične s pospešenim tempom kakor že ves prejšnji teden, s postavljanjem zvočnih in večmedijskih instalacij, videov in ambientov v prvem nadstropju nekdanjega skladišča MTT. Najbolj zahtevna je postavitev osemkanalne zvočne instalacije Chrisa Watsona, skladatelja in zvočnega zapisovalca, ki že vrsto let sodeluje z legendo dokumentarnih filmov Davidom Attenboroughom. Z delom Hverir (posnetim na Islandiji) Watson predstavlja "signale iz podzemlja, ki se prebijajo na površje kot tlenje, puhanje, vdihi, brbotanje, vretje, prežanje, zlomi in ki nas opozarjajo, naj stopamo previdno". Ta zvočni zapis geološkega preloma dveh tektonskih plošč, ki se srečata na Islandiji, počasi prestavljamo v Melje.
Umetniški direktor trienala EKO 8 Alessandro Vincentelli, kustos iz Newcastla v Veliki Britaniji, se nam bo v MTT pridružil naslednji teden. Za izhodišče trienalne razstave EKO 8 je izbral fenomen izginjanja ledenikov kot najbolj očitnega znaka podnebnih sprememb in majhno poetično gesto, ki se je pred leti zgodila na Islandiji, ko je za zmeraj izginil njihov prvi ledenik. Postavili so spominsko ploščo z nekrologom: "S to spominsko ploščo naznanjamo, da se zavedamo, kaj se dogaja in kaj je treba storiti. Samo vi veste, ali smo kaj od tega uresničili." To me je spomnilo na letošnje poletne počitnice, ko smo par dni preživeli na Jezerskem. Matevž, moj mož, je, medtem ko mi je že desetič našteval imena gorskih vrhov, pokazal na golo skalnato steno med Skuto in Grintovcem: "Glej, tukaj smo v otroštvu vsako leto julija smučali na ledeniku, si lahko predstavljaš?" Ledeniki izginjajo povsod. Brez velikega razburjanja sprejemamo dejstvo, da bodo počasi stvar preteklosti.
/ TOREK, 8. SEPTEMBER
V torek zjutraj je moral Gabrijel k zobozdravnici, da mu je izpulila mlečni zob, ki je bil v napoto stalnemu. Ob injekciji v čeljust in velikih kleščah za puljenje je bila to precej dramatična izkušnja, poplačana s sladolednim zajtrkom in pričakovanjem prvega obiska zobne miške.
V MTT so bili na delu električarji in tehnični tim. Jaz pa sem prvi del dneva presedela ob še zadnjih pripravah na konferenco Mesto in umetnost, ki sem jo sestavila v sodelovanju s Centrom za kreativnost in ki bo prihodnji teden v MTT zbrala šest odličnih sogovornikov, arhitektov, načrtovalcev urbanih sprememb in aktivistov, da predstavijo uspešne primere razvojnih projektov, odpiranja mestnih prostorov, samoorganiziranja in skupnostnih projektov. Z velikim navdušenjem pričakujem arhitekta Gregorja Reichenberga in Roka Žnidaršiča, kustosinjo Alenko Gregorič, arhitekta Idisa Turata in Gašperja Medveška ter prostorsko sociologinjo Pavlino Japelj. Veselim se pogovora z njimi.
Kasneje s kolegoma Juretom Kirbišem in Dejo Bečaj usklajujemo še zadnje podrobnosti za serijo vodstev in predavanj, ki smo jih za prihodnji teden organizirali v sodelovanju z mestnimi institucijami – Pokrajinskim muzejem, Muzejem NO, Sinagogo Maribor, Potapljaškim društvom ... – in so povezani z Meljem in njegovo zgodovino, arhitekturo, ljudmi in političnimi preobrati.
Velike prireditve sodobne umetnosti so danes veliko več kot postavljanje umetniških projektov v razstavišču. Umetnost tukaj nastopa v vlogi katalizatorja idej, dialogov, srečanj.
/ SREDA, 9. SEPTEMBER
Jutro se začne z otroškim veseljem. Gabrijel je resnično očaran nad zobno miško. Prinesla mu je komplet za mlade znanstvenike z gondolo na električni pogon. Kam miške dajo vse zobke, je vprašanje jutra.
Ob koordiniranju dogajanja v MTT se posvečam še zadnjim dogovorom s kolegi iz Lizbone o odprtju spletne razstave Zazrti v vsakdanjost. Gre za predstavitev novih projektov petih obetavnih fotografov iz Evrope, ZDA in Brazilije v okviru Evropske platforme za fotografijo Parallel, katere članica je UGM. Odlični mladi umetniki in kustosi letos niso imeli sreče. Vodja platforme iz Lizbone se je odločil, da bo vseh šest letošnjih razstav Parallel zaradi omejitve potovanj in drugih restrikcij prestavil na splet.
Zvečer imam priprave na še eno obveznost v okviru Platforme Parallel, na tako imenovani portfolio review na Fotografskem festivalu v Landskroni na Švedskem. Na srečo bo tudi tukaj vse potekalo po spletu. Pregledati moram deset predstavitvenih map umetnikov, s katerimi sem se srečala čez vikend in ki pričakujejo moje odzive in ideje za nadaljnji razvoj njihovega dela.
/ ČETRTEK, 10. SEPTEMBER
Postaja zelo napeto, kakor vedno zadnje dni. V prostoru preverjamo scenarije za obisk naših dogodkov v skladu z navodili NIJZ. Ker gre za improvizirano lokacijo in improviziran dogodek, so izzivi še večji. Spremljamo vreme za naslednji teden, ker tridnevni program zaključujemo s koncertom na prostem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
