Ekonomija greha

Nedavna izjava dr. Stresa (Dnevnik, 29. 5., članek Ranke Ivelja) v zvezi s pedofilijo zbuja namreč globok dvom, da bi lahko objektivno in zanesljivo povedal kaj filozofskega: dr. Stres namreč meni, da zločina ob ponovitvi ni smiselno spet izpostavljati v javnosti, saj je bil storilec v preteklosti že obsojen in mu ni mogoče ponovno soditi za enako zadevo. Mala težava je v tem, da enak ne pomeni isti, torej samo en zločin, marveč zločin, ki ga je isti storilec ponovil dva- ali večkrat. Tudi če ne bi šlo za ponovitev, to ni ameriško pravosodje, ki storilcu načeloma (ne vedno) ne sodi dvakrat za isti zločin: tu se sojenje lahko ponavlja, ko se pojavijo novi dokazi. Dr. Stres pedofila iz cerkvenih vrst ob ponovitvi torej ne bi izpostavljal javnosti, enoletno recitiranje psalma in prestavitev v duhovniški dom za eno leto je odredil kot zadostno kazen, pravična odškodnina pa naj bi bila 500 evrov za povrnitev stroškov zdravljenja – žrtev je v resnici prejela le 240 evrov. Če bi se tudi milostno vzdržali, da taki logiki in etiki (pomembnima elementoma filozofije) nadenemo pravo ime, recimo "peklenska morbidnost", preostane, da je bila s tem žrtev večkratno izpostavljena žalitvam, med drugim tudi zaradi našega mirnega pristajanja na tako zastrašujočo brezobzirnost. Dr. Stres se je izognil že civilni odgovornosti za aferi Zvon 1 in Zvon 2 ter od papeža dobil interno kazen v obliki neke vrste ugodne štipendije za izobraževanje zunaj države, kjer je v miru pisal leksikone, da bi po vrnitvi zasedel vodilne položaje na Katoliškem inštitutu oziroma Fakulteti za poslovne vede, kjer predava tudi … etiko. Predvidevam, da poslovno. Toda v tako blesteči teološki karieri res ni prostora za laične pripombe o poslovnih malverzacijah in o nesrečnih žrtvah cerkvenih zločincev, to bi pač pomenilo napad na Cerkev kot tako. Na tej drugi, laični strani sveta pa mora vsakdo, ki pogoltne tako ekonomijo greha, vedeti, da je soudeleženec.
Zapustimo področje kriminala, ekonomskega in tistega proti človeku in človečnosti ter se posvetimo grehom, ki lahko le v terminalni fazi vodijo na sodišče, pa še takrat ne nujno. V predvolilni mrzlici je Janez Janša dal izjavo (intervju za televizijo Nova24TV), v kateri je med drugim dejal: "Tisti, ki si predstavlja Evropo na način, da bo tu nova Afrika, ni Evropejec!" Poleg jezikovne okornosti je s to svojo izjavo potrdil svoje mnoge predhodne izjave pa jasno in velikokrat izražen rasizem svoje stranke. Kandidati njegove stranke za Evropski parlament se od te izjave niso distancirali, kar pomeni, da so v parlament vstopili rasisti iz rasistične stranke, in to v politično skupino, ki se je pred evropskimi volitvami poskušala nekoliko bolj energično kot v primeru Orbana osvoboditi neprijetnega bremena skrajne desnice in se bo, da se ne bi popolnoma politično onesposobila s spogledovanjem s Farageom, Le Penovo, Berlusconijem in podobnimi, morala očistiti in nujno premakniti vsaj malenkost v levo, proti liberalcem. Kaj bodo v tem primeru storili rasistični poslanci SDS? Po dosedanjih izkušnjah se nedvomno ne bodo oddaljili od vodje svoje stranke, kar preprosto pomeni, da bodo, če ne bodo odkrito presedlali k skrajni populistični desnici, lagali in se lažno predstavljali. Evropski parlament je znal kaznovati rasistične izjave, resda milo, vendar vsaj javno.