Človeštvo se je ukrepanj ob pojavu nevarnih nalezljivih bolezni že večkrat v zgodovini učilo in tudi naučilo. A žal velikokrat na "trd" način in z žrtvami.
Tako kot se je poznavanje geografije začelo v sredozemski regiji in se nato razširilo v Evropo in preostali svet, se je tudi nadzorovanje okužb in preprečevanje nalezljivih bolezni najprej zgodilo v Sredozemlju, natančneje prav v današnji Italiji. Začelo se je s črno smrtjo ali kugo, ki se je začela pojavljati v Otomanskem cesarstvu na vzhodu in je do leta 1340 napredovala po Evropi. Vstopna točka v Evropo in kasneje središče prvega organiziranega preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni so bila pristanišča v Italiji, zlasti Benetke in Genova, piše zgodovinar David Wright. Na celem italijanskem polotoku in na meji Avstrijskega cesarstva s Turčijo ob Donavi je bil vzpostavljen sanitarni kordon. Ta kordon je bil izveden tako, da je trgovskim ladjam preprečil pristanek kjerkoli drugje, razen v določenih pristaniščih, s stražami v čolnih. Na kopnem so postavili nadzorne stolpe in opazovalnice, dopolnjevali so jih z izolacijskimi objekti ali lazareti in patruljirali so posebni konjeniški odredi. Ti previdnostni ukrepi so bili tako uspešni, da so preprečili nadaljnje vstope kuge v Evropo. Znano je, da so v mestih hiše z bolniki označevali, a sicer so razen osamitev imeli bolj malo orodij za boj proti okužbam. Maribor v času kuge dobi meščanski špital, ki ni bil bolnišnica, temveč kraj, kamor so šli umret obnemogli meščani.
Od osamitev do prvih bolnišničnih ukrepov Florence Nightingale
Načelo izolacije je vodilo do izgradnje posebnih bolnišnic za kožne bolezni, kot so na primer ošpice in gobavost, in nato še bolnišnice za ljudi z vročino, zlasti za davico, škrlatno mrzlico in kolero. V Parizu je bolnišnica za bolne otroke, ustanovljena leta 1800, prva sprejela nalezljive primere, a s posledično visoko smrtnostjo zaradi navzkrižne okužbe. Do leta 1852, ko je bila v Londonu ustanovljena bolnišnica Great Ormond Street Hospital, so v otroških oddelkih preprečevali nadaljnje okužbe tako, da so bolnike z ošpicami in davico pošiljali v bolnišnice za vročične.
Mejnik v boju proti okužbam je postavila medicinska sestra Florence Nightingale s pravili o sanitarnih pogojih v bolnišničnem okolju, ki so bila prvič predstavljena v Opombah o zdravstveni negi (1860). Takrat so začeli nadzorovati okužbe v večini bolnišnic. Fizična sredstva za zatiranje okužbe se še vedno uporabljajo - tudi danes v primeru novega koronavirusa.
Globalne težave, globalni odziv
V povojnem povezovanju v zavezništva je postalo jasno, da vedno več bolezni in zdravstvenih stanj zahteva globalno koordinacijo in odziv. Združeni narodi so leta 1948 ustanovili Svetovno zdravstveno organizacijo in poslej ta skrbi za mednarodno klasifikacijo bolezni ter ukrepe v primeru širjenja bolezni. Leta 1969 ustanovijo prve mednarodne zdravstvene regulative, države članice pa se dogovorijo, da bodo skupaj nadzirale resne nalezljive bolezni: kolero, kugo, rumeno mrzlico, črne koze, povratno vročico. Ukrepi pri teh boleznih so terjali mednarodni odziv.
Uvedba cepljenja je namreč spodbudila pristop, ki temelji na skupnosti: bolnike z okužbami so denimo odpeljali iz hiš, jih postavili v zapečatene vozičke in jih nato odpeljali v izolacijske enote, kjer jih je cepilo osebje. Družinski člani bolnikov in tisti, ki so bili v kakršnemkoli stiku z njimi, so bili hkrati cepljeni, s čimer so ustvarili oviro z imuniteto. Ta pristop od omejevanja do odstranjevanja je dosegel vrhunec v nacionalni in nato mednarodni strategiji, ki je privedla do izkoreninjenja črnih koz v letu 1976. Prav tako je bila v zgodnjih letih tega stoletja s podobnimi metodami izkoreninjena goveja kuga, edina razlika je v tem, da so bile okužene živali poklane namesto zdravljene.
Lekcija o tem, zakaj ob izbruhu nalezljivih bolezni ne moremo postavljati zaslužka pred zdravje
Nenaučene lekcije
Iz časa španske gripe leta 1918, ko je izgubilo življenje med 20 in 50 milijoni ljudi, izhaja dobra lekcija o tem, zakaj v primeru nalezljivih bolezni ne gre postavljati zaslužka pred zdravje. Virus se je v ZDA najprej razširil iz Bostona v New York in Philadelphio, preden je odpotoval na zahod. Ko se je število okužb iz dneva v dan stopnjevalo, je župan Philadelphie Wilmer Krusen kljub resnim opozorilom zavrnil preklic parade Liberty, saj naj bi z njo zbrali milijone dolarjev vojnih obveznic. Domoljubna povorka vojakov, skavtov in lokalnih dostojanstvenikov se je 28. septembra raztezala dve milji skozi središče Filadelfije, pločniki so bili polni gledalcev. Samo 72 ur po paradi je bilo vseh 31 bolnišnic v Filadelfije polnih, do konca tedna pa je umrlo 2600 ljudi. Mesta, ki so uvajala stroge ukrepe, so krivulje znižala.
