Nasa bo v okviru odprave Artemis I v vesolje izstrelila raketo brez posadke na enomesečno potovanje okoli Lune. Cilj programa je okrepiti sodelovanje žensk pri raziskovanju vesolja. Med Nasinimi inženirji je namreč samo 30 odstotkov žensk. Z Artemis I bosta v vesolje poleteli dve izložbeni lutki, zasnovani za preučevanje učinkov sevanja na žensko telo. Tako želi Nasa pridobiti podatke, po katerih bo lahko bolje zaščitila astronavtke med odpravami v vesolje.
Ženske trenutno precej redkeje izberejo za vesoljske odprave kot moške, saj njihova telesa prej dosežejo Nasin maksimalni sprejemljivi prag sevanja. Nasa pričakuje, da bo prvo posadko, del katere del bosta tudi prva ženska in nebelec, z raketo Artemis III poslala na Luno po letu 2024.
Kot poznavalki grške mitologije se mi zdi ime odprave dokaj evokativno: Grki in Rimljani so Artemido povezovali z Luno, danes pa je ta postala tudi feministična ikona.
Artemida je bila pomembna boginja v stari Grčiji, častiti so jo začeli skoraj prav na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem. Bila je hčerka Zevsa, boga neba in neviht, poglavarja vseh bogov, ki so vladali svetu z vrha gore Olimp. Bila je tudi sestra dvojčica boga Apolona, boga sonca in preročišč.
Artemida je bila deviška boginja divjine in lova. Njena neodvisnost in moč že od nekdaj navdihujeta ženske pri različnih dejavnostih. Pesnica Allison Eir Jenks je v pesmi z naslovom Artemis napisala: "Nisem več tvoja dobra vila ... tvoja kuharica, tvoja avtobusna postaja, tvoja terapevtka, tvoj predal za šaro ..." S tem je hotela poudariti pomen svobode in avtonomije žensk.
Kot boginja živali in divjine je Artemida navdihnila tudi mnoge programe za ohranjanje narave, v okviru katerih velja za zgled ženske, ki izkorišča svojo moč zato, da skrbi za planet.
A čeprav je bila grška Artemida zelo močna in pogumna, ni bila vedno prijazna in čuteča, niti do žensk. Ljudje so njeno zaletavost radi uporabljali kot pojasnilo za nenadno smrt žensk, zlasti med porodom. Ta pogled na boginjo Artemido je sčasoma zbledel. Z vzponom feminizma je Artemida postala ikona ženske moči in samozavesti.
Nasa že od nekdaj svoje odprave poimenuje po mitoloških likih. Že v 50. letih preteklega stoletja so bile mnoge rakete in izstrelitveni sistemi poimenovani po starogrških božanstvih, med drugim po Atlasu in Saturnu, čigar grško ime je Kronos.
Atlas in Saturn nista bila samo boga, ampak tudi titana. Titani v grški mitologiji predstavljajo neukrotljive, prvinske sile narave, zato jih primerjajo z neverjetnimi razsežnostmi raziskovanja vesolja. Čeprav so bili titani znani po svoji neizmerni moči in vplivu, so bili tudi uporniški in nevarni in so jih na koncu porazili bogovi Olimpa, ki v grški mitologiji predstavljajo civilizacijo.
Ko je Nasa začela izvajati vesoljske polete s človeško posadko, je svoje odprave začela poimenovati po Zevsovih otrocih, ki so povezani z nebom. Program Mercury, ki ga je uresničevala med letoma 1958 in 1963, je dobil ime po Merkurju, rimskem dvojniku grškega boga Hermesa, ki je, obut v sandale s krilci, kot glasnik bogov prehajal z Olimpa na Zemljo in v podzemlje ter obratno.
Triletni program Gemini, ki so ga začeli uresničevati leta 1963 z vesoljsko kapsulo, zasnovano za dva astronavta, so poimenovali po Zevsovih sinovih dvojčkih - Kastorju in Polidevku, grško Dioskura -, ki tvorita ozvezdje Dvojčkov. V starogrški in starorimski umetnosti sta bila pogosto uprizorjena z zvezdo nad glavama.
Program raketoplanov oziroma vesoljskih taksijev, ki so ga izvajali med letoma 1981 in 2011, je pomenil odmik od mitoloških bitij. Imena, kot so Columbia, Challenger, Discovery, Atlantis in Endeavour, naj bi vzbujala duh inoviranja.
Z Artemis se Nasa obrača nazaj k programu Apollo, ki ga je izvajala med letoma 1963 in 1972 ter v okviru njega leta 1969 poslala prve ljudi na Luno. Več kot 50 let pozneje bo Artemis nadaljevala tam, kjer je njen brat dvojček končal, kar prinaša veliko pestrejšo dobo vesoljskih poletov s posadkami.
≈
Marie-Claire Beaulieu, izredna profesorica klasičnih študij, Univerza Tufts
©The Conversation
