Ebrim Conneh
Ebrima Conneha sem spoznala poleti 2011 v mestnem parku italijanskega pristaniškega mesta Bari. Bil je vroč julij. S skupino rojakov je životaril na ulicah starega sredozemskega pristanišča. Lačni, bolehni, kot živi okostnjaki so tavali po italijanskem mestu. Nezaželeni. Policija jih je preganjala, domačini so se jih otresali. Takrat je v Libiji divjala državljanska vojna. Niso prebegnili od tam, ampak jih je Gadafijev režim potisnil v Evropsko unijo. Prisluhnil jim ni nihče. Nastanjeni so bili v bližnjem namestitvenem centru za begunce, od koder so jih pripeljali z otoka Lampedusa.
"Status so nam podaljševali za tri mesece," se spomni. Odločil se je, da se preseli v Rim. "V velikih mestih se bolje znajdem," pravi. Ker je že bil utečen v preprodajanju na ulici, je sledil tej poti. "Postal sem velik kriminalec. Albanska mafija je v Italijo dostavljala na kilograme marihuane, mi Afričani smo jo preprodajali na ulicah lokalnim strankam," pravi.
Ebrima se je oblačil kot nogometaš, ko je hodil po ulicah Rima. S sabo je imel žogo in nogometne čevlje, da bi z imidžem zavajal policiste. "Policisti so me kot črnca vedno ustavili. Zato sem si oblekel dres rimskega nogometnega kluba Lazio. Tako sem bil pogosto deležen drugačne obravnave ter se izognil pregledu. Policisti so radi debatirali o nogometu," se smeje. Poudari, da so mu leta, ki jih je preživel v libijskem in italijanskem podzemlju, rešila glavo: naučil se je biti previden, se soočiti z agresivnim svetom in razviti sposobnost natančno ocenjevati ljudi. Nato so se začele resne težave z zdravjem. Bakterija mu je načenjala želodec in povzročala rane. Odločil se je, da se bo preselil v državo, kjer mu bodo pomagali ...
"Status so nam podaljševali za tri mesece," se spomni. Odločil se je, da se preseli v Rim. "V velikih mestih se bolje znajdem," pravi. Ker je že bil utečen v preprodajanju na ulici, je sledil tej poti. "Postal sem velik kriminalec. Albanska mafija je v Italijo dostavljala na kilograme marihuane, mi Afričani smo jo preprodajali na ulicah lokalnim strankam," pravi.
Ebrima se je oblačil kot nogometaš, ko je hodil po ulicah Rima. S sabo je imel žogo in nogometne čevlje, da bi z imidžem zavajal policiste. "Policisti so me kot črnca vedno ustavili. Zato sem si oblekel dres rimskega nogometnega kluba Lazio. Tako sem bil pogosto deležen drugačne obravnave ter se izognil pregledu. Policisti so radi debatirali o nogometu," se smeje. Poudari, da so mu leta, ki jih je preživel v libijskem in italijanskem podzemlju, rešila glavo: naučil se je biti previden, se soočiti z agresivnim svetom in razviti sposobnost natančno ocenjevati ljudi. Nato so se začele resne težave z zdravjem. Bakterija mu je načenjala želodec in povzročala rane. Odločil se je, da se bo preselil v državo, kjer mu bodo pomagali ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
