Koronakriza je ustavila dogajanje v šovbiznisu v Sloveniji, ne pa tudi ustvarjalnosti in delovne vneme ljudi, ki od prihodkov v tej branži živijo. Stand up komikoma Gašperju Bergantu in Žanu Papiču so se finančni prilivi z nastopov pred publiko marca v trenutku ustavili, morala sta se znajti, in v obdobju, ko je bilo naše gibanje omejeno, sta javnosti, željni zabave, sproščenih in brezskrbnih vsebin, ponudila podkast brez cenzure.
Na kulturni praznik 8. februarja je ekipa oddaje Fejmiči - v njej je tudi Marko Kapitan, ki skrbi za tehnični izvedbo projekta -, objavila prvo enourno oddajo. Od takrat se jih je nabralo 28. Sobotnih. Pred snemanjem novih epizod in pred zasluženim odhodom ustvarjalcev Fejmičev na dopust smo se z glavnima akterjema srečali v Ljubljani za Bežigradom.
Zajahala val podkastov
"Oba sva z ulice, stand up komika," ju predstavi Kraševec Žan Papič iz Sežane. Z Gašperjem Bergantom iz Luč sta bila nekoč v Ljubljani cimra. "Začela sva s stand upi, poskusila na televiziji in ugotovila, da je najboljše biti sam svoj šef," razloži starejši iz dvojice Bergant, Papič doda, da zato, ker lahko rečeta, kar želita. "V zadnjem obdobju sva zajahala ta val podkastov," še pripomni. Bergant je poskusil s študijem arhitekture in grafičnega oblikovanja, ljubitelj suhih mesnin in narave je s stand upom začel pred osmimi leti. 28-letni Papič, ki je študiral filozofijo, sociologijo in slovenistiko, je v stand upu deset let.
Manko komikov bo, kakovost bo večja
Komikov bo v prihodnje manj, pričakujeta, ker bodo izpadli vsi, ki so se pripravljali na open mic dogodke. Nastopov letos ni bilo veliko. "Manko komikov bo, ostali bomo ti, ki smo dobri, kakovost bo višja," pričakuje Papič in pojasni: "Prišli bodo tudi novi igralci. Kot pri nogometu – če pride mlad igralec, bo letos dobil priložnost, standardni igralec pa bo šele naslednjo sezono. Če se bodo ukrepi sprostili, bodo seveda prišli novi igralci, a za nastope ne bodo zreli. Mogoče bodo največ trije, če jih bo kdo od uveljavljenih vzel s seboj na nastope." Priložnosti izkusiti oder pred publiko bo manj, zato bo marsikdo obupal, meni Bergant, ki pa vidi rešitev: "Če se bodo povezali, bodo imeli možnost. S Skečoholiki smo se prav zato povezali, da smo bili vseskozi v kontaktu z ljudmi, ki delajo isto, in smo si 'rihtali šihte'. Tudi mi, uveljavljeni, ne bomo več tako pogosto na dogodke jemali drugih, ker nastopov ni tako veliko, ker gre za obstoj." Še dva dneva pred 15. marcem, ko se je življenje v Sloveniji ustavilo, je imel Bergant dva nastopa, samo v tistem mesecu mu jih je odpadlo deset. V tem trenutku je problem, ker lokali dogodkov ne organizirajo, manjših nastopov zato ni.
Pametni imajo postranske biznise
Šovbiznis v Sloveniji je omejen, trdi dvojec. "Vse se vrti v istih krogih. Če začneš snemati oglase, jih delajo isti ljudje," je spoznal Bergant. Papič pravi, da imamo tri televizijske postaje, ki potrebujejo tri prepoznavne voditelje, vloge pa so razdeljene. Oba kot osnovi vir prihodkov prikazujeta stand up, zato ju je koronakriza močno udarila, podobno kot glasbenike in vso industrijo, ki je povezana s tem. "Nekateri v šovbiznisu so vzeli velike kredite in zdaj so v težavah. Še sreča, da sva kreditno nesposobna že od prej," je zabaven Bergant. V Sloveniji delati v šovbiznisu in biti brezskrben je težko, ugotavljata, a je tako tudi drugod. "Pred leti sva z Gašperjem prav tekmovala, kdo se bo bolj hvalil, kako slabo mu gre. Težave sva imela s seboj. Ključni trenutek je bil, ko sva šla 'all in'. Vse sva pustila ob strani in se osredotočila na delo. Odločil sem se, da bom vsak teden naredil material, na odru v Desetki sem bil vsak teden z novimi štosi. Na odru sem postal močan," se spominja Papič. Bergant pojasni, da je komik z novim materialom smešen predvsem drugim komikom, ker mu takrat ne gre: "90 odstotkov novih šal je zanič. Šele potem lahko sfiltriraš in dobiš ven to, kar deluje." Za razliko od tujine, kjer lahko komik živi od polurnega materiala, si morajo komiki v Sloveniji vseskozi izmišljevati novega. "V komediji ni kot v glasbi, kjer poslušalec želi slišati stare hite, tu bi vsi radi slišali nekaj novega in smešnega. Slovenski komiki smo zaradi majhnosti obsojeni na novo in zato smo eni bolj produktivnih,“ je prepričan Papič.
Prijazni in fejk prijazni
Ko si medijsko izpostavljen, se moraš ukvarjati tudi s sovražniki (hejterji - v spletnem žargonu, op. p.). Dvojec izjave slednjih s pridom izkoristi za zabavo. "Prvo pravilo je, da se z njimi ne kregaš. Drugo pravilo je, da z njimi skušaš zaslužiti, ker jih to najbolj boli. Mi naredimo material, gremo po Sloveniji in ljudje nam plačajo za to. Hvala, hejterji." Da se ljudje skrivajo za anonimnimi sporočili, se Kraševcu zdi v redu: "S tem, ko daš ljudem anonimnost, pokažejo pravi jaz. Spoznamo, da obstajajo budale. Če bi bili razkriti, si ne bi upali. Zato si želim, da tako ostane. Anonimni profili, forumi so realna slika družbe. Dajmo ljudem anonimnost, da spoznamo, kdo so. To cenim, ker dobimo realno sliko. Kaj nam pomaga, da smo prijazni, če smo fejk prijazni. Kaj pomaga, da pravimo, da spoštujemo soseda, pa mu ponoči režemo ograjo."