Grški alfabet: Kje pa sta ksi in ni?

Glorija Lorenci Glorija Lorenci
04.12.2021 06:00

V igri, kako poimenovati različice novega koronavirusa, so bila imena grških bogov, rastlin, sadja, celo imena ptic. "Zloglasna virusna različica srakoper tudi na Češkem in v Avstraliji." Ne, ne sliši se ustrezno resno.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Predstavljajte si voditelja informativne televizijske oddaje, ki prebira: "V Južni Afriki so odkrili prvih 22 primerov okužbe z novo različico SARS-CoV2 B.1.1.529. Znanstveniki raziskujejo, ali pri njej obstaja večje tveganje za ponovno okužbo kot pri B.1.1.7, B.1.351 in B.1.617 ..." Voditelj bi izdihnil, gledalci pa prebegnili na druge, bolj enostavne vsebine. Strokovne klasifikacije (tako imenovane linije Pango) in dolga znanstvena imena smo torej prepustili stroki, ker so prezapleteni ne le za vsakdanjega človeka, pač pa tudi za oblikovalce zdravstvenih politik in poljudno komuniciranje. Začeli smo uporabljati imena držav, v katerih so nove različice virusa SARS-CoV-2 prvič identificirali. Saj se spomnite - britanska različica, južnoafriška, indijska, brazilska, pa spet južnoafriška ...

Zloglasna virusna različica srakoper ...

In tu je nastopil problem, ki se mu reče stigma. Predvidljivo. Prebivalci teh držav so se počutili ožigosani, stereotipizirani, diskriminirani. V Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) so se zbali, da bodo zdravstvene oblasti v posameznih državah - in to se je v nekaterih afriških tudi zgodilo - raje zamolčale pojav nove nove različice, kot da bi državljane izpostavile stigmi "izobčenih". A nekaj drži kot pribito - stigma in strah, ki spremljata nalezljive bolezni, otežujeta pravilen odziv.

Grška abeceda

Podobno zgodbo smo doživeli spomladi leta 2009; nov podtip virusa prašičje gripe, poimenovan H1N1, se je prenesel na človeka in se pričel hitro razširjati med ljudmi. Omenjeni virus je sicer "koktajl" človeškega, prašičjega in ptičjega virusa gripe, ime pa je kazalo samo na prašiče. Ljudi je navajal k zmotnemu sklepu, da se virus prenaša zgolj s svinj na človeka, ne pa tudi s človeka na človeka. Kmalu so začele še deževati obupane pritožbe rejcev prašičev po vsem svetu, ne le zaradi upada prodaje svinjine, ampak tudi zaradi družbene stigme, ki so je bili deležni. Bolezen je tako dobila uradno ime nova gripa.

Danes vemo, da so se v SZO poigravali z več scenariji, kakšen sistem poimenovanja uporabiti, da bi se izognili stigmatiziranju katerekoli kulturne, družbene, nacionalne, regionalne, poklicne ali etnične kulture. V igri so bila imena grških bogov, rastlin, sadja, celo imena ptic. "Zloglasna virusna različica srakoper tudi na Češkem in v Avstraliji." Ne, ne sliši se ustrezno resno.

Slednjič je največ podpore dobil predlog, da bi za nove inačice uporabili 24 črk grške abecede. Bolje rečeno: grškega alfabeta. Uporabili so že dvanajst črk, preden se je nedavno pojavila v Južni Afriki nova različica virusa SARS-CoV-2, ki jo imenujemo omikron. Ampak ali nismo slišali zgolj za alfo, beto, gamo, delto in zdaj omikron?

Opazovane in skrb vzbujajoče

Nove različice virusa SARS-CoV2, ki imajo nekaj sprememb v genetski strukturi, se pojavljajo skoraj vsak dan, a vse niso pomembne. Samo tiste različice z genskimi mutacijami, ki povečujejo nevarnost za ljudi - ali so bolj prenosljive, povzročajo slabšo klinično sliko, težje poteke bolezni, pri katerih je učinkovitost preventivnih ali terapevtskih ukrepov zmanjšana, ali povzročajo več smrtnih žrtev ... -, so razvrščene kot VoC (variants of concern; skrb vzbujajoča inačica) in to so prav različice alfa, beta, gama, delta in omikron. Preden je nova virusna različica razglašena kot VoC, skrb vzbujajoča, je običajno pod posebnim opazovanjem in takrat ima status VoI ("variant of interest", opazovana). In prav v tej skupini sta lambda in mi. Za nekaj različic, kot so kapa, eta ali jota, je bila njihova klasifikacija "opazovanih" umaknjena, ker predstavljajo bistveno manjše tveganje kot prej - danes sodijo v skupino "različic pod nadzorom".

Kakorkoli obračamo, vidimo, da se račun ne izide. Kje sta grški črki ksi in ni? Nam je morda še bolj nerazumljivo, saj imamo grške črke poslovenjene in se ne skladajo z angleškimi izrazi zanje. Ksi je v angleščini Xi in ni je nu. Svetovna zdravstvena organizacija je pojasnila, zakaj sta črki izpadli pri poimenovanju različic. Nu po izgovarjavi preveč spominja na angleški new, (izg. nju), Xi pa je zelo pogost kitajski priimek, in če je pogost na Kitajskem, vemo, da ga nosi na stotine milijonov Kitajcev.

Alfa in omega

Dobra stran tega poimenovanja je tudi, da bomo morda osvojili grški alfabet, kajti dijaki in študentje ga danes zelo slabo poznajo, četudi se grške črke precej uporabljajo v znanosti, predvsem v matematiki, fiziki in astronomiji. V ozvezdjih denimo je najsvetlejša zvezda označena kot alfa, naslednja kot beta itd. Večina nas zna zapisati in prebrati le alfa, beta, gama, delta in pi.

Grška pisava se je razvila v 7. stoletju pred našim štetjem najverjetneje iz feničanske pisave. Grki so ji dodali znake za samoglasnike, ki so jih prevzeli iz aramejščine. Grški alfabet je najmočneje vplival na razvoj evropskih pisav. V 6. stoletju pred našim štetjem se je iz grškega alfabeta razvila latinica. Kot že ime pove, je to bila pisava starih Rimljanov. Na začetku je imela 19 črk, v naslednjih stoletjih je bila dopolnjena še s štirimi. V 12. stoletju se je v Evropi razvila gotica, že prej, v 9. stoletju, pa je nastala tudi cirilica, ki je sestavljena iz nekaterih grških črk in nekaterih črk glagolice.

Vprašanje, ki se postavlja, se glasi: kaj storiti, ko ali če bo število različic novega koronavirusa preseglo število grških črk. Na SZO priznavajo, da ne vedo, kaj bodo v tem primeru storili.

Seveda bi bilo popolnoma nemogoče, da se na sistemu poimenovanja inačic novega koronavirusa ne bi skotila vsaj ena apokaliptična napoved o koncu sveta. Najbolj razširjena izhaja iz mednarodnega frazema "alfa in omega"; alfa je prva in omega zadnja črka grške abecede - torej v pomenu "od začetka do konca". Po besedah napovedovalcev apokalipse bo zadnja različica virusa, poimenovana omega, tako usodna, da bo izbrisala človeštvo z obličja Zemlje. Besedna zveza "alfa in omega" se trikrat pojavlja v svetopisemski knjigi Razodetje. Prognostiki konca sveta stavijo na naslednji citat iz Razodetja: "Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovih delih. Jaz sem Alfa in Omega. Prvi in Zadnji, začetek in konec."

Pojdite se cepit!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta