Glorija Lorenci
Ko je bil svet še "prejšnji", je bila beseda jesti ena od štirih najbolj pogostih besed na družabnem omrežju Facebook - poleg ljubezni, žalosti in sreče. Lansko leto, ko se je svet postavil na novo, se je na lestvici top besed pojavilo pet takšnih, ki jih prej tam nikoli ni bilo: zaprtje (lockdown), karantena, socialna distanca, delo od doma, pandemija. Toda besede jesti, hrana, recept so ostale na samem vrhu. Z 11. marcem 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo in je prišlo do vzpostavitve različnih ukrepov za njeno zajezitev, so se tako rekoč čez noč spremenile tudi prehranjevalne in nakupne navade prebivalstva. Med tem, ko smo si na socialnih omrežjih na veliko izmenjevali recepte in izkušnje, opisovali zgode in nezgode v kuhinji, se trudili za vsaj košček Michelinove zvezdice, zagovarjali koristi peke z drožmi, neštetokrat napisali besedo kruh, si svetovali, kje v mejah občine je najti kmetije, ki prodajajo svežo hrano, se hvalili z novimi vrtički na balkonih in visokimi gredami na dvoriščih, opisovali ognjemete užitkov ob pogledu na pridelano (in fotografirano, objavljeno) ... no, med tem, ko smo počeli vse to o hrani, so po mnogih državah potekale raziskave, kako je covid-19 spremenil naš odnos do nje in nakupovanja hrane.
Vpliv prvega in drugega vala
Mednarodna raziskava Food covid-19, ki je spletno potekala lanskega aprila in bila ponovljena decembra 2020, je vključila tudi Slovenijo; pri nas je spletno raziskavo izvedel Inštitut za nutricionistiko in jo nedavno predstavil.
Na kratko: iz velikih trgovin smo se preusmerili na manjše, v trgovine smo hodili z nakupovalnimi lističi s seznamom potrebnih živil, več smo kupovali pri lokalnih ponudnikih hrane, več je bilo naročanja živil na dom, več smo kuhali kot običajno, povečalo se je zanimanje za lastno pridelavo hrane, manj hrane smo zavrgli. In pojedli smo več kot pred pandemijo.
Podrobneje pa z raziskovalko doc. dr. Anito Kušar z Inštituta za nutricionistiko: "V prvem, spomladanskem valu smo izvedli obširno anketo, v katero smo v Sloveniji vključili 602 gospodinjstvi, v katerih živi okoli 1900 oseb, decembra lani pa je vprašalnik izpolnilo 606 gospodinjstev; raziskava se je hkrati izvajala v več evropskih državah z uporabo primerljivih metod. Na ta način smo zbrali številne podatke, potrebne za raziskavo, vzorec sodelujočih pa je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo."
Med zanimivi izsledki raziskave je ugotovitev, da je bil vpliv drugega vala epidemije covida-19 na prehranjevalne navade in nakupe živil manjši od tistega v prvem, spomladanskem valu. Četudi je bilo v zadnjem valu neprimerljivo več okuženih s koronavirusom, več jih je težje zbolelo, več jih je umrlo. Še več - kar petina udeležencev decembrske raziskave je poročala, da je vsaj en član njihovega gospodinjstva zbolel za covidom ali pa je bil v izolaciji oziroma karanteni. Bolezen je prebivalce prizadela bistveno bolj kot spomladi, ko je bil ta delež bistveno nižji - šest odstotkov. Zaskrbljenosti pa je bilo očitno manj.
"Pri tem pač ne smemo pozabiti, da je bila situacija v spomladanskem valu veliko bolj napeta v primerjavi z drugim valom, ker je bila nova in neznana. Nova za vse, ki so upravljali znotraj tega stanja, in nova tudi za prebivalce Slovenije. Takrat nas je skrbelo, ali bo na trgovinskih policah dovolj hrane, ali bo oskrba s hrano nemoteno delovala, zato so gospodinjstva povečala zaloge hrane. Povečani nakupi so tudi posledica skrbi, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Več je bilo nakupov v bližnjih, manjših trgovinah kot v velikih.
Decembra se je občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili, zelo zmanjšal, kar si lahko razložimo z učinkom ozaveščanja prebivalcev o dosledni uporabi zaščitnih mask, razkužil in vzdrževanju varne razdalje, zelo pa se je zmanjšala tudi skrb, da bi se lahko okužili z živili in njihovo embalažo."
Ne nasedajmo tržnim skovankam
Dr. Anita Kušar: “Na inštitutu koordiniramo nacionalni portal o hrani in prehrani www.prehrana.si, ki je namenjen obveščanju in ozaveščanju prebivalcev z verodostojnimi informacijami. Vzpostavitev in delovanje portala sofinancira ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Spletišče je bilo vzpostavljeno zaradi poplave nepreverjenih in zavajajočih informacij o hrani, pogosto tudi povezanih s trženjem. V zadnjih letih se je na policah trgovin znašlo kar precejšnje število izdelkov, ki se oglašujejo kot superhrana, superživila, funkcionalna živila ... Najpogosteje gre za živila s tujih trgov, ki so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti, koristnimi maščobami ... Izraz superhrana je povsem tržna skovanka, pri njeni promociji se pogosto namiguje na pozitivne učinke za zdravje. Superživila se pogosto celo oglašujejo kot dodatek k prehrani, češ da je naša hrana precej osiromašena in je superživilo potrebno za to, da si zagotovimo zadostno količino potrebnih hranil. Gre za tržni prijem, saj bi glede na vsebnost hranil upravičeno lahko imenovali superhrana tudi lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Kislo zelje denimo vsebuje veliko vitamina C, vsebuje koristne probiotične bakterije, ima antioksidativen učinek ..., ampak nobena branjevka ne bo rekla, da prodaja superhrano, ker je kislo zelje del naše tradicije. Nobene posebne potrebe ni, da bi posegali po superživilih s tujih trgov, saj lahko s pestro in uravnoteženo prehrano, ki nam jo ponuja lokalno okolje, pokrijemo potrebe po hranilih in drugih zdravju koristnih snoveh.”
V trgovino z nakupovalnim seznamom
Iz aprilskega dela raziskave namreč sledi, da je več kot 40 odstotkov udeležencev raziskave odgovorilo, da čistijo, dezinficirajo embalažo živil po nakupu, decembra je to počelo le še 20 odstotkov sodelujočih.
"To je gotovo povezano s kasnejšimi dognanji, da živila ne predstavljajo pomembnega tveganja za okužbo z novim koronavirusom," pravi Anita Kušar. In še: "Pred epidemijo smo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, spomladi pa le enkrat na teden ali še redkeje. Kar seveda pomeni, da je bilo treba vnaprej pripraviti načrt obrokov in kuhe za ves teden. Za to pa je seveda potreben nakupovalni seznam - zanimivo je tudi, da je decembra, ko smo se veliko manj samoizolirali in tudi pogosteje kupovali v trgovinah kot v prvem valu, kar 40 odstotkov anketiranih še vedno poročalo, da nakupovalni seznam uporabljajo pogosteje kot pred epidemijo."
Obetavna ugotovitev je tudi ta, da je spomladi kar 19 odstotkov gospodinjstev kupovalo pri pridelovalcih hrane iz bližnje okolice, decembra se je ta delež sicer nekoliko znižal, a gotovo tudi na račun tega, da pozimi pač ni na voljo toliko ponudbe.
Kar 63 odstotkov vprašanih je peklo kruh vsaj enkrat na teden, številni pa večkrat tedensko
Kot dobre spremembe v prehranjevalnih navadah, ki so posledica pandemije, Kušarjeva izpostavlja več načrtovanja obrokov, uporabo osnovnih živil pri pripravi obrokov, več doma pripravljene hrane, več nakupovanja hrane pri lokalnih pridelovalcih iz bližnje okolice in tehtnejšo uporabo hrane, kar pomeni tudi posledično manj zavržene hrane.
"Močno upam, da bomo marsikaj od tega znali ohraniti tudi v času po pandemiji. Da se bomo vsaj občasno, če ne že redno, odločali za pripravo hrane doma. Predvsem imam v mislih zajtrk in večerjo, v času kosila smo običajno na delovnem mestu, otroci v šoli. Kuhanje doma ima namreč veliko prednosti: v obrok lahko vključujemo več zelenjave, več stročnic, ki vsebujejo kakovostne rastlinske beljakovine ... Količino jedi lahko odmerimo po zgledu prehranskih smernic; obroki v obratih družbene prehrane so namreč nemalokrat preobilni glede na sedeč oziroma fizično manj intenziven način dela. Pri pripravi obrokov v domačem gospodinjstvu je pomembno še, da lahko uravnavamo količino soli, maščob, sladkorjev, ki jih uporabimo, imamo tudi možnost izbrati bolj zdravo maščobo, kot je denimo oljčno olje ... In ne nazadnje je druženje za družinsko mizo pomembna vez med ljudmi, izraz naklonjenosti, prenašanje kulture prehranjevanja na otroke, priložnost za pogovore ... Veliko več kot le hranjenje."
Decembra se je občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili, zelo zmanjšal
Simbolni pomen kruha
Pa še k našemu vsakdanjemu kruhu. Velja, da ima od vseh živil najmočnejši simbolni pomen. Tudi zato se ne gre čuditi, da ga je kar 63 odstotkov vprašanih peklo vsaj enkrat na teden, številni pa večkrat tedensko.
"Večina med nami je odraščala v okolju, kjer je v domovih vsaj občasno zadišalo po sveže pečenem kruhu. Veščina peke kruha je dota, ki smo jo prejeli od staršev, starih staršev. Na družabnih omrežjih je bilo in je še vedno veliko komunikacije o peki kruha, lotevali so se je tudi tisti, ki prej niso imeli te prakse. Ko je zmanjkovalo kvasa, so se delile informacije o peki z drožmi. V jesenskem valu je peka kruha sicer nekoliko upadla, a še vedno ga pečemo veliko pogosteje kot pred pandemijo."
Tretjina anketirancev meni, da bodo to počeli tudi takrat, ko bo pandemija koronavirusa preteklost.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
