(HRANA V ČASU COVIDA) Naberite, operite, lahko tudi preklinjate zraven

Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, doktorica medicine in specialistka psihiatrije, ki je redna profesorica za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti, hkrati pa dela tudi kot psihiatrinja v Zdravstvenem domu Sevnica, pravi o hrani tako: “Vsi vemo, da je hrana primarna človekova potreba, a je hkrati povezana tudi z različnimi kulturnimi vzorci, dogodki, obredi ... Velikokrat rečemo, da toplina doma prihaja tudi od štedilnika; pripravljaš hrano skupaj z ljudmi, s katerimi živiš, in skupaj jo tudi uživaš. V slovenskih domovih imamo kuhinje in vsi jih bolj ali manj vsaj občasno tudi uporabljamo. Imeti kuhinjo ni tako samoumevno, kot se zdi nam - marsikje v tujini jih v stanovanjih preprosto ni.”

Res je, že dolgo smo odrezani od restavracij, gostiln, obratov družbene prehrane, a jesti skupaj zunaj je družabna zgodba, še zdaleč ne tako intimna kot kuhati in jesti doma, pravi naša sogovornica.

“Jesti zunaj je včasih tudi statusni simbol, včasih rešitev v krizi, ko nimaš časa, da bi kuhal. Vsekakor smo v zadnjem letu veliko več kuhali in pekli kot običajno; kaj se je kuhalo in peklo, pa je že drugo vprašanje ... Eni so se v tem času zelo zredili, to vemo. Ljudje so kar pogosto posegali po sladkarijah in za to sta lahko dva razloga: sladkarije pomirjajo, po drugi strani pa smo se pravkar pretolkli skozi zimo, skozi najtemnejši del leta, in del sezonske depresije je povezan z željo po sladkem. Ko se ta pojavi, je treba biti več na soncu, ko si zelo frustriran in vidiš pred seboj samo še čokolado, se moraš spraviti v gibanje. To ne pomeni, da se je treba spraviti proč od skušnjave, nikakor namreč nisem pristaš averzivnih tehnik, in tako to ni poziv, da greš stran od dobrega k nečemu, kar ni tako dobro, ampak ravno nasprotno. Obrnimo se tja, kjer bo učinek še boljši, vendar brez neželenih posledic, kot je denimo prevelika teža. Naši možgani preprosto delujejo tako, da kadar smo v stiski, potrebujemo več svetlobe, več svežega zraka, več gibanja.”

Že zdavnaj je znanost dokazala, da enostavni ogljikovi hidrati, najznačilnejši predstavnik je sladkor, slabo vplivajo na počutje. Na hitro zvišajo nivo sladkorja v krvi, kar čutimo kot val energije, a vpliv na možgane je podoben kot pri uživanju nekaterih drog. Tako hitro, kot se nam razpoloženje dvigne, tudi upade. Zato nenehno čutimo željo po več.

“Priporočam hrano, ki ima visoko vsebnost prekurzorjev serotonina ... Če povem čisto konkretno: to je denimo golaž s polento. Pa ribji ali sipin brodet s polento, če ne uživate rdečega mesa. Inačica za vegetarijance: zelena leča z rižem. Mora biti jed, ki ima čim bolj prekuhane proteine, zraven pa nevtralno živilo, da lahko te proteine čim bolje izkoristimo. Polenta je nevtralno živilo, golaž je dobro prekuhan protein in to je to. Ker je v proteinih triptofan, esencialna aminokislina, iz katere tvorimo serotonin, po domače ‘hormon sreče’. Triptofana telo ne more proizvesti samo, zato ga vnašamo s prehrano. Vpliva na naše razpoloženje, saj iz njega naše telo izdela serotonin.”

​Nevtralna živila, pravi naša sogovornica, so predvsem kompleksni ogljikovi hidrati, v katerih je glukoza, glavna hrana za naše možgane. Kompleksni ogljikovi hidrati povzročijo počasno sproščanje glukoze, kar pomeni daljši in bolj konstanten vir goriva za naše telo in možgane.

“Imamo razkošje zdrave lokalno pridelane hrane in mogoče se tega premalo zavedamo, čeprav je dobra hrana visoko na lestvici naših vrednot. Moram reči, da kolegi iz tujine, ki pridejo v Slovenijo, tukaj preprosto ‘dol padejo’. Ne le zaradi hrane, zaradi kvalitete življenja nasploh.

​Pred časom mi je zdravnik ajurvede, Indijec, povedal, kaj je najbolj zdrava slovenska jed po ajurvedskih principih: ričet. Vendar brez mesa. Je točno tisto, kar telo potrebuje.”

​Na srečo je pred nami čas, ko bo na voljo veliko hrane, ki je blagodejna. “Dajte na stran prehranske dodatke in jejte čim več zelene zelenjave. Čim prej je treba iti po regrat, ki je izjemno zdrav - pa ne na tržnico. Treba ga je nabrati, ker če ga nabiraš, se tudi giblješ, iščeš, se razveseliš, ko najdeš novo rastlino. Torej: naberite, operite, lahko tudi preklinjate zraven, ker ga je res težko očistiti, vendar za duševno in telesno zdravje so nabiranje, pripravljanje in uživanje regrata izvrsten obred.” (glo)