Hrvaška: V zraku je mogoče vonjati strah pred virusom

Še kakšen večer nazaj so imeli Zagrebčani v središču mesta svoj "clochemerle": vsak dan se je ponoči na tisoče ljudi, v glavnem mladih, zbiralo okoli poslopja Hrvaškega narodnega gledališča, se cele ure družilo, uživalo v pijači, ki so jo prinesli s seboj, in hrani, ki so jo mimogrede kupili pri kakšnem kiosku. Cvetlični vrt in travnik okoli gledališča se je spremenil v največji mesti pisoar. Nekoč je bilo gledališče na Trgu maršala Tita, ki so ga nedavno preimenovali v Trg Republike Hrvatske. Po njem so se čez dan širile vonjave, posledica nočnih zbiranj. Bolj ko je z jutranjim soncem naraščala temperatura zraka, močnejše so bile.

Mladi someščani so protestirali zaradi omejitev, sprejetih, da bi zmanjšali možnost širjenja okužb z novim koronavirusom. Delovni čas kavarn in klubov je bil skrajšan do polnoči, v njih pa se je lahko zabavalo le omejeno število gostov. Oblasti so na proteste starejših dolgo odgovarjale, da ne morejo preprečiti zbiranja mladih na najlepšem mestnem trgu. Toda nekega večera so tja prišli mestni redarji v spremstvu policistov. Nikogar niso preganjali, začeli so le popisovati prisotne. Množica se je v eni uri razšla, pri čemer so posamezniki tako redarjem kot policistom namenili celo vrsto žaljivk. A zdaj po trgu s simboličnim imenom nihče več ne urinira.

Za starejše, in v to kategorijo sodim tudi jaz, vedno velja, da niso z ničemer zadovoljni, da se vedno nad nečim pritožujejo. Nekaj časa se mi je zdelo, da bomo (samo) izključeni iz javnega prevoza. Na obrazih mladih potnikov na mestnih tramvajih in še posebno avtobusih skorajda nisi videl mask. Večinoma so jih imeli tako po kavbojsko obešene na roki, malo pod laktom ali nad pestjo. Ali pa so jo nosili vso zmečkano pod brado. Mislite, da si nisem drznil na javnem prometnem sredstvu zahtevati spoštovanje odredbe o obveznem nošenju zaščitne maske? Sem, sem, ampak samo enkrat, pa še tedaj sem bil skoraj tepen.

Najnovejši podatki o vsak dan večjem številu na novo okuženih so pospremljeni z vse številnejšimi in ostrejšimi opozorili – ali se bodo državljani držali sprejetih ukrepov ali pa bo treba uvesti še strožje omejitve, ki v vse več evropskih državah že veljajo.

Premier nas prepričuje, da nam za zdaj ni treba pričakovati policijske ure, restriktivnih ukrepov ali novega "lockdowna". Te ukrepe bodo sprejeli samo tedaj, če se bodo razmere tako poslabšale, da jim ne bo preostalo drugega.

Šole so odprte in ostajajo odprte, čeprav pouk ponekod že poteka na daljavo. Posamezni razredi so napoteni v karanteno in imajo v tem času pouk na daljavo, toda na ministrstvu za šolstvo so prepričani, da je osebni stik med učiteljem in učencem nenadomestljiv. Zapiranje šol bi povzročilo dodatne težave zaposlenim staršem, zato za zdaj ni predvideno. Kdaj se bodo stvari zaostrile do te mere, da bo treba sprejeti najstrožje ukrepe, ne ve nihče. Epidemiologi opozarjajo, da se je začel novi koronavirus nenadzorovano širiti, zato državljane pozivajo, naj se držijo vseh pravil, torej naj nosijo zaščitno masko, skrbijo za osebno higieno, ohranjajo socialno distanco in se ne družijo niti na družinskih srečanjih.

V nasprotju s pozivom epidemiologov se mi starejši potrpežljivo zbiramo v vrstah, da bi se cepili proti gripi.