Že več kot četrt stoletja vodi ljubljansko podjetje Danfoss Trata s 600 zaposlenimi, ki je del danske multinacionalke Danfoss in hkrati njen kompetenčni center za regulacijsko opremo, daljinsko ogrevanje in klimatizacijo, pa tudi za prenosnike toplote. Dva mandata je tudi predsednik Združenja Manager. Nasledniku bo po šestih letih kmalu prepustil vodenje združenja, ki se je pod njegovim vodstvom okrepilo in šteje več kot 1200 menedžerjev. In že pred dvema tednoma je bil prepričan, da bodo posledice koronavirusa v gospodarstvu velike, pa ni bil pri nas okužen še nihče.
Kaj pravite zdaj?
"Še vedno ocenjujem, da bodo posledice velike, le da je zdaj mogoče nekoliko bolj jasno, da bo res tako. Kako zelo velike bodo, pa zelo težko ocenim, saj se razmere spreminjajo iz dneva v dan. Pravkar mi je kolega povedal, da ima direktor, ki v Italiji vodi firmo z 200 zaposlenimi, ta hip v službi devet ljudi."
Se vam zdi, da je naša vlada dovolj dobro ocenila posledice?
"Dobro je, da je vlada zelo fleksibilna, da sproti ocenjuje, kaj storiti, in sproti odmerja ukrepe, ki so po mojem razmeram primerni. Kadar je ogroženo zdravje ljudi, pa je težko biti pameten, ali je bolje biti na prestrašeni strani ali na neprestrašeni. Šole bomo zaprli, o čemer so bila mnenja dolgo deljena, zapiranje mej pa tako vsak čas ne bo imelo nobenega smisla več, ker bo koronavirus povsod in bo postalo nepomembno, ali dobijo ljudje virus od soseda ali od koga iz Italije. Tovorni promet prek meja uradno za zdaj teče. Ampak tudi to ne pomaga veliko, ko pa sem ravnokar prebral, da se je pri nas že naredil žep in tovornjakov iz Italije k nam kmalu ne bodo več spuščali, ker zanje ni prostora. Razmere so, bom rekel, zelo resne. Mislim, da se moramo pripraviti na to, da bodo postajale iz dneva v dan bolj resne. Pri nas v tovarni Danfoss Trata smo že uvedli celo vrsto preventivnih ukrepov, toda kako se bodo zaposleni vedli, ko se bo zgodilo, da bomo imeli pet okuženih, težko predvidim. Upam na najboljše."
Država je s temi ukrepi ponudila gospodarstvu roko, mu sporočila, da zanj skrbi in da bo poskušala narediti, kar je v njeni moči, da bo deležno ustrezne podpore, da preživi in posluje dobro naprej
Če povem zgodbo o produktivnosti še zelo na kratko in boleče, je naša produktivnost za vsaj 20 odstotkov nižja, kot bi morala biti, kar pomeni, da je v povprečju v gospodarstvu za 20 odstotkov preveč zaposlenih
Ali vemo, kam hočemo
"Vlada in politika kreirata okolje, v katerem vsi skupaj živimo in delamo. Toda niti padec ministra niti vlade tega okolja v kratkem času ne more spremeniti toliko, da bi to postal problem. Problem je, če kot država nimamo dolgoročne smeri, kam hočemo," pravi Aleksander Zalaznik.
Ni nujno tako slabo, če gradi tujec
"Vi pravite, da oddajanje večjih gradbenih del tujcem ljudem ne ugaja, jaz pa mislim, da konkurenca vedno naredi svoje oziroma je vedno pozitivna. Zato tudi ni nujno tako slabo, če občasno kakšen tuji gradbenik dobi večji projekt, saj to tudi druga slovenska gradbena podjetja prisili k razmisleku, kako bi lahko delala bolje z nižjimi stroški dela," meni Aleksander Zalaznik.
Čehi, Slovaki, Madžari so v tem času naredili nekaj lastnih milijarderjev, ki zdaj v teh državah določajo takt gospodarstvu. Mi pa? Nam ni uspelo narediti svojih milijarderjev
Več ko bomo imeli bogatih ljudi, manj bomo imeli revnih
Kaj bodo menedžerji povedali novi vladi
“Menedžerji smo vedno naklonjeni stabilnosti in pozitivnemu odnosu do gospodarstva, saj si vedno želimo isto, da se nam omogoča, da delamo. Če sem bolj konkreten, pa naj povem, da si ne želimo zelo kratkoročnih sprememb zakonov, ki bi spreminjali način našega dela, predvsem pa ne takih, ki bi dodatno obremenjevali podjetja,” pravi Aleksander Zalaznik.
Dobro mnenje le o svojem menedžerju
“Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da imajo ljudje zelo dobro mnenje o svojem menedžerju in ne preveč dobrega o vseh menedžerjih, kar je seveda zelo čudno. Sam sem se dva mandata trudil in tudi svojemu nasledniku v Združenju Manager bi priporočil, da še bolj aktivno skrbi za izboljšanje imidža menedžmenta. Pa tudi za razumevanje, da so menedžerji na koncu tisti, ki ustvarjajo denar, s katerim živi cela država, oziroma bistveno pripomorejo k temu, s koliko denarja lahko družba razpolaga,” je ocenil Aleksander Zalaznik.