(INTERVJU) Andrej Vizjak: "Zakaj pa nevladniki ne gredo na volitve? Naj zmagajo, pa bodo oni vodili državo"

Ta teden se je začelo zbiranje podpisov za referendum o zakonu o vodah. Vi trdite, da spremembe zakona o vodah zaostrujejo pogoje za posege v priobalna območja in jih ne širijo, kot trdijo kritiki sprememb. Velik del stroke pa spremembe razume drugače kot vi. Oglasili so se gradbeniki, zbornica komunalnega gospodarstva je proti, naravovarstveniki tudi. Kje je nastal nesporazum?

"Mi sedaj sistematično govorimo z vsemi strokovnjaki, ki so proti, da nam pojasnijo, zakaj tako mislijo. Tekst zakona, če ga beremo tako, kot tam piše, in ne tako, kot ga kdo interpretira, več kot očitno oži možnosti za posege v priobalna zemljišča. Po zakonu je možno posegati manj kot 15 metrov od obale tako, da se je priobalni pas izničil. Vlada lahko na pobudo lokalne skupnosti zoži priobalni pas na nulo. Imamo že 54 primerov sprejetih uredb, da se je priobalni pas zožil, 30 takšnih uredb je v proceduri. Velika večina teh objektov je zasebne rabe. Zlasti stanovanjskih objektov ali objektov gospodarskih družb. Danes se lahko na predlog lokalne skupnosti zoži priobalni pas in je možno v njem graditi tudi tovarne, objekte, ki uporabljajo nevarne snovi, nekaj takih primerov celo imamo. Mi sedaj to odpravljamo. Povsem odpravljamo možnost gradnje objektov zasebne rabe v priobalnem pasu in zgolj dopuščamo možnost graditve objektov javne rabe. Ti so možni tudi v sedanjem sistemu. Zakon sedaj nič ne govori, za katere namene je možno zožiti priobalni pas, lahko je karkoli. Sedaj pa dopuščamo samo gradnjo objektov javne rabe, a pod številnimi pogoji. Pravzaprav istimi, kot je bilo sedaj dovoljeno za vse objekte. Več kot očitno torej je, da ožimo možnost gradnje na objekte javne rabe."

Vendar nivo odločanja hkrati znižujete, z vlade na ministrstvo.

"Da, zato, ker gre tako ali tako za strokovno vprašanje. Ali objekt, ki ga želimo zgraditi, posega v erozijsko in poplavno varnost, ali poslabšuje stanje voda, ali omogoča upravljanje voda. To ugotovi direkcija za vode na podlagi dokumentacije, ki jo predloži predlagatelj. Gre za strokovno vprašanje, ali določen poseg škodi vsem tem elementom, ki sem jih navedel. Direkcija za vode da mnenje, potem pa sledi zgolj še potrjevanje."

No, odločitev bo vseeno politična, pač jo bo sprejel minister.

"Minister ne bo sprejel odločitve, temveč jo bo direkcija za vode, ki je strokovni organ."

Če gledamo širše, bo seveda vsak tak objekt imel vpliv, ni mogoče, da vpliva sploh ne bi bilo.

"Seveda, a tehtamo med dobrimi stranmi posega in vplivi tega objekta. Če stroka oceni, da vplivi tega objekta ne poslabšujejo stanja - tako dobesedno piše v zakonu -, bo dala soglasje, če bo vpliv bistven, pa soglasja ne bo dala. In na podlagi tega se lahko gradi. Saj imamo nekaj dobrih primerov takšne gradnje, kot so športni objekti ob Velenjskem jezeru ali kje ob vodotokih, kopališča, privezi, čolnarne. Zakaj ne bi vode približali ljudem? Tudi v Mariboru so ob Dravi objekti. Ljudje so vedno radi šli k vodi, in če to strokovno ni sporno, ne vem, zakaj ne bi tega dopustili."

Prišlo je do zanimivega fenomena, da so se na isti strani, torej tistih, ki nasprotujejo spremembam, znašli tako naravovarstveniki kot gradbeniki, kar sicer ni ravno pogosto.

"Nič več, dekan fakultete za gradbeništvo dr. Matjaž Mikoš je uvidel, da so mu kolegi nekaj podtaknili, ne dobesedno, da je pač podpisal, kar so mu pripravili. Tudi sam je povedal, da so to napisali, ko je bil v igri še člen o možnosti gradnje na vodovarstvenih območjih. Paradoks - okoljevarstveniki, ki sedaj tako tolčejo proti spremembam, z dopuščanjem sedanje ureditve zagovarjajo možnost, da se gradi tudi tovarna v priobalnem pasu."

V odzivu na zbiranje podpisov za referendum ste rekli, da se pobudniki referenduma izogibajo javne razprave. Ampak javno razpravo ste onemogočili vi, ki ste šli s spremembami v parlament po hitrem postopku, ki ne predvideva javne razprave.

"To sploh ni res. Za štiri člene zakona smo namenili dvanajst dni. To je sorazmerno veliko več kot pa dva meseca javne razprave o zakonu o varstvu okolja, ki ima 300 členov. Če se ne da prebrati treh vrstic, skupaj 150 besed, v dvanajstih dneh, potem pa ne vem. Gre za relativno ozek obseg sprememb. Dvanajst dni je dovolj časa. Vsak lahko prebere ta zakon v pol ure, z vsemi obrazložitvami, in si lahko ustvari mnenje v enem dnevu. Poleg tega je polovica zakona vezana na odločbo, ki ni problematična. Govorimo o dejansko enem členu. Javna obravnava je namenjena temu, da nekdo reagira na zakon, in v tistem času take reakcije ni bilo. Potem ko smo v medresorskem usklajevanju dodali člen, ki sodi v resor ministra Počivalška in se nanaša na primer Magna in njemu podobne, pa se je vsulo. Korektno rečeno, v času javne razprave je ni nihče napadel. Potem so napadli 69. člen, ko pa smo ga umaknili, je v praznini in v ihti, da se zakon izpodbija, postal sporen tudi 37. člen."

Tako se glasi izjava Lidije Globevnik, predsednice Društva vodarjev Slovenije: "Predlagane spremembe izjemno spreminjajo standarde upravljanja voda, ki smo si jih izborili v zadnjih desetletjih. Ne le 69. člen, gre tudi za posege v priobalni pas. Priobalni pas ščiti in vsaj malo pomaga čistiti reke, je lovilec sedimentov, ima pufrske lastnosti v rečnem ekosistemu. Ukinjanju tega varovalnega pasu ne moremo reči odpravljanje birokratskih ovir. S predlogi sprememb se pomikamo 50 let v zgodovino."

"Sogovornica bo morala te trditve pojasniti, smo jo povabili na sestanek. Tekst zakona je nasproten temu, kar govori, ne razumem, ali ne prebere ali naseda komu drugemu. Ne razumem. Mi nekaj napišemo, kritiki pa ga interpretirajo v nasprotni smeri."

No, ti ljudje so vsekakor funkcionalno pismeni. Ali ne bi bilo bolje, da bi vi strokovno javnost dobili na svojo stran, z argumenti, seveda, pred sprejetjem zakona in bi se izognili situaciji, v kakršni ste sedaj? Da bi dobili vsaj neko osnovno soglasje stroke, ki se s tem ukvarja?

"Verjamem, da bo po sestanku s strokovnjaki vse drugače. V parlamentu sem prepričal poslance koalicije in opozicije, saj berejo predpise. In ne nasedajo mnenju nekoga, ki predpisa ni prebral. Ne razumem, kako je lahko za kritike sedanja ureditev boljša za priobalni pas kot ta nova, predlagana.

Civilni družbi dam prav, da je napadla 69. člen, ker res ni bil v javni obravnavi. Bilj je sicer že davno prej, pred leti, ko so prejšnje vlade sprejemale tako imenovani lex Magna. Ta zakon je omogočil gradnjo na vodovarstvenem območju. Ko je postalo jasno, da bo Magna gradila drugo fazo, je bilo treba zakon nadgraditi z določbo, da je možno izjemoma tam graditi proizvodni obrat z nevarnimi snovmi. Leve vlade so ta amandma umaknile z argumentacijo, da je treba zadevo urediti sistemsko. Takrat niso rekli, da je to nesprejemljivo, ampak da je treba rešiti sistemsko. To smo sedaj želeli narediti. Ta diskusija je torej stara, ni nova. V tem primeru se je pokazalo, kako se spreminjajo vloge. Ko si v opoziciji, ti je okoljevarstvo najpomembnejše, ko si na poziciji, pa moraš razumeti tudi gospodarski subjekt, da se želi razvijati in širiti. No, to smo umaknili in razumem argument, da ni bilo javne razprave. O zakonu, ki je zdaj predmet referenduma, pa je javna razprava bila in ni korektno, da govorijo, da ni bilo možnosti in časa za razčiščevanje.

Mislim, da je velika škoda, da ni soočenja argumentov. Govoril sem z vsemi vpletenimi in sem jih vprašal: kje so vaši argumenti? Nihče jih ni povedal, nimajo jih. Gredo v referendum zaradi lastne afirmacije. Referendum pa bo imel tri škodljive posledice. Največja je ta, da ne bomo mogli nameniti denarja iz sklada za vode za vzdrževanje vodotokov. Ti so preslabo vzdrževani, denar bo ostal v skladu in ne bo porabljen za čiščenje vodotokov. Gre za 17 milijonov evrov. Druga: še naprej bo možna gradnja vseh objektov na priobalnem pasu, kar je slabo tako za vodotoke kot za ljudi. In tretja: država bo imela z referendumom stroške."

Preden ste postali minister, ste bili v imenu investitorja vodja projekta HE Mokrice na spodnji Savi, ob katerem je izbruhnil velik konflikt z nevladnimi naravovarstvenimi organizacijami. Ali lahko pojasnite, kako je mogoče, da je investitor vsa leta odločno zatrjeval in dokazoval, da vpliv gradnje HE Mokrice ne bo "bistven", kot se temu formalno reče, naravovarstveniki pa, da vpliv bo bistven. Ko jim je uspelo na sodišču razveljaviti okoljevarstveno soglasje, pa investitor kar naenkrat obrne ploščo in gre v postopek prevlade javne koristi, kjer uradno prizna, da vpliv je bistven, ampak da javna korist pač prevlada nad naravo.

"Zadeva je preprosto razložljiva. Vplivi so isti prej in danes in so po mojem globokem prepričanju nebistveni. Še danes to z vso odgovornostjo trdim. Ko je bila narejena presoja vplivov na okolje, so bili vsi ukrepi ocenjeni kot nebistveni ob izvedbi tako imenovanih omilitvenih ukrepov. Tipičen primer omilitvenih ukrepov je vpliv na sotočje Krke in Save. Krka je območje Natura, zaradi nihanja gladine akumulacije bo vpliv segal tudi v Krko, zato je treba prilagoditi izlivni del Krke, da ohrani rečni sistem delovanja. Vsem presojevalcem je bilo jasno, da so to omilitveni ukrepi za vpliv posega v naravo. In zato je bilo takšno poročilo in ne nazadnje tudi izdano okoljevarstveno soglasje."

Ki je bilo na sodišču razveljavljeno.

"Da, ampak zaradi povsem drugih razlogov. Zato, ker Društvu za preučevanje rib Slovenije ni bila dana na vpogled ena študija. Ki je sploh niso terjali od Arsa, ampak so jo terjali od izdelovalca.

Stroka, ki je pripravljala poročilo o vplivih na okolje, je bila soglasna, da so omenjeni ukrepi, od izliva Krke do vodnih stez, drstišč in podobno, omilitveni ukrepi. S tem se je strinjal tudi zavod za varstvo narave, ki je dal soglasje, ki je nato na koncu padlo na sodišču. Po mojem neutemeljeno, a spoštujem odločitev sodišča. In potem ko je presojevalec zadevo vzel ponovno v roke, je odprl tudi diskusijo z Evropsko komisijo. V komunikacijah se je izkazalo, tudi v skladu z nekaterimi novimi usmeritvami Evropske komisije, da nekateri izmed teh ukrepov niso omilitveni, ampak izravnalni. Ukrep je isti, v naravi se bo enako izvedel, samo imenuje se drugače, namesto omilitveni je izravnalni. In prav ukrep na Krki je zdaj izravnava in ne omilitev. Ampak posledično ne more priti do izravnavnega ukrepa, če vpliv ni bistven. To je bolj ali manj igra besed, vplivi in ukrepi pa so isti. Zato je potem investitor iz pragmatičnih razlogov pristal na to, da so se ukrepi preimenovali iz omilitvenih v izravnalne in da so vplivi posledično bistveni. Ampak vplivi so posledično isti."

Torej bistveni.

"Ali nebistveni, odvisno. Ampak tukaj se je investitor postavil na varno stran."

Ali vas je izkušnja kot vodje projekta HE Mokrice pripravila do tega, da do nevladnikov sedaj kot minister pristopate bolj strogo?

"Ne, niti približno. Ne gre za to. Želimo si argumentirane, a vendar racionalne diskusije in njihovega vpliva na odločitve o najpomembnejših projektih te države. Sam nimam kakih čustev, da bi bil jezen ali vesel, gre za legitimne entitete, ki upravičeno posegajo v postopek, kar je pravilno, vendar mora biti diskusija argumentirana. Morajo imeti možnost, da podajo mnenje, in pravico, da dobijo odgovor, tudi utemeljen, ter da imajo pravna sredstva. To ja, vendar imam hude težave, če gre za posameznike, če deluje v javnem interesu le nekaj ljudi. Težko je uveljavljati osebno mnenje v večjih društvih, lahko pa ga tam, kjer je zgolj pet do deset članov. Zato smo zaostrili pogoje. Tudi zato, da dobimo neko res bolj strokovno utemeljeno mnenje, ne pa kakih problemov zelo ozkega kroga ljudi. Zato smo spremenili zakon in društva so se temu, hvala bogu, v veliki meri prilagodila. Sedaj imamo v predlogu tudi nekaj drugih zakonov, v katerih bomo seveda pravice nevladnikom priznali in jih ohranili: sodelovanje v postopku, izražanje mnenj, pravico, da dobijo odgovor, in pravico do pravnega varstva."

Ali so izkušnje pri HE Mokrice razlog, da ste se odločili postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja prenesti iz Agencije za okolje na ministrstvo za okolje, torej da boste imeli kot minister več vpliva na odločitve?

"To nima zveze z Mokricami, saj je ta projekt šel po stari zakonodaji po integralnem postopku in bi ne glede na vse pristal na ministrstvu. Mi želimo z reorganizacijo združiti strokovni kader, glede na strokovnost in število, za učinkovitejše in hitrejše ter s tem bolj strokovno odločanje o okoljskih temah. To je razlog za reorganizacijo. Kako s povezovanjem kapacitet, ki jih ima ministrstvo skupaj z organi v sestavi, narediti, da so odločitve bolj strokovne in v doglednejšem času investitorju na voljo."

Bodo pa se skoncentrirale na krog okoli ministra.

"Vsekakor, saj vodje organov v sestavi vlada imenuje na predlog ministra. Minister pa jih lahko v enem letu brez razloga razreši. Želim povedati, da politični vpliv na izbiro vodenja organov v sestavi tako in tako je."

In smo spet pri nevladnikih, katerih vloga je mišljena kot varovalka v sistemu, kjer vpliva politike ne bi bilo.

"Zakaj pa nevladniki ne gredo na volitve? Naj zmagajo, pa bodo oni vodili državo."

Ali poznate izraz vrtljiva vrata (revolving doors)? Protikorupcijske organizacije (Transparency International, Greco ...) tako poimenujejo pojav prehajanja kadra med zasebnim in javnim sektorjem, ki pomeni tveganje za korupcijo. Vi ste na položaj ministra prišli iz podjetja, ki ima interese v okolju, sedaj pa ste na položaju, na katerem boste o teh interesih odločali. Kako komentirate?

"Iz tega konkretnega projekta sem se izločil. Ne odločam in mojega podpisa ne boste našli pri HE Mokrice. Pa še nekaj: HE Mokrice je tudi vladni oziroma MOP-ov projekt. Za hidroelektrarne na spodnji Savi, katerih del je tudi HE Mokrice, je bil sprejet poseben zakon, na podlagi tega zakona je vlada podelila koncesijo podjetju Hidroelektrarne na spodnji Savi. Ministrstvo je torej pogodbeno vezano na koncesionarja. Najbolj normalno je, da je ministrstvo aktivno v tem projektu, saj se tudi z denarjem države gradijo protipoplavne ureditve v Posavju. Ni res, da smo mi povezani z nekim zasebnim projektom. Mi smo pogodbeni partner in soinvestitor tega projekta na podlagi zakona, ki ga je sprejel DZ. Torej moramo biti ne samo aktivni, ampak proaktivni. Da učinkovito izvedemo ta projekt, je naša dolžnost. Karkoli v nasprotju s tem bi bilo zanemarjenje potrebnega ravnanja z naše strani. Da pa ne bi padla senca subjektivnosti name, sem se iz odločanja izločil."

Veliko odzivov je bilo na sklop ukrepov v okviru evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Gre za veliko denarja, ki ga bomo dobili iz Evrope in bi lahko prispeval k razvojnemu preboju Slovenije.

"In tudi bo."

Vendar je bil dokument veliko časa skrit, pripravljal se je v tajnosti in ministrstvo za kohezijo ga je objavilo šele, ko so ga razkrili mediji. Zakaj takšna tajnost?

"Mi smo ga začeli hitro pripravljati in zelo hitro smo trčili na ovire. Dokler zadeve še niso bile skomunicirane z Evropsko komisijo, ni bilo smisla, da bi šli z ukrepi v javnost. Mimogrede, Evropska komisija je šele pred nekaj tedni objavila dokument, ki je osnova za pripravo ukrepov tega mehanizma. In v prilogi dokumenta so navedeni kriteriji, kaj je zeleno in kaj okolju prijazno ter v skladu z bojem proti podnebnim spremembam. Za vsako naložbo so navedeni odstotki. Ko smo dokument pripravljali - odgovorna je sicer Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, naši sodelavci pa so zraven -, smo seveda šli čez odstotke. Naš predlog, ki je bil sprejet na vladi in gre na komisijo, je za 10 odstotkov boljši, kot je zahtevano. Namesto 37 odstotkov je ocenjen na 47 odstotkov. Na podlagi česa nam očitajo, da ukrepi niso okoljsko ustrezni? Na podlagi svoje subjektivne ocene? Mi smo se odločali na podlagi predpisa Evropske komisije. Mimogrede, hidroelektrarne, ki jih nevladniki tako napadajo, so dosegle 100 odstotkov. Pa tudi niso zelene po njihovem. Karkoli naredimo, ni prav."

Če sva že pri podnebnih spremembah, kdaj bi morali po vašem mnenju zapreti Termoelektrarno Šoštanj?

"Vrsta dejavnikov bo vplivala na to odločitev, ne samo ena mantra ene ozke skupine ljudi brez odgovornosti, ki meni, da je to treba narediti čim prej. Zavedati se moramo, da moramo imeti električno energijo, čedalje več stvari bo šlo na elektriko, vse zelene politike temeljijo na dodatnih virih električne energije. Na primer prehod tovora s cest na železnice. Upam, da vlakov ne bodo poganjale dizelske lokomotive, ampak električne. Prihaja elektromobilnost, električni avtomobili. Toplotne črpalke, digitalizacija, četrta industrijska revolucija, vse je na elektriko. Želim povedati, da ta zeleni prehod terja višjo porabo elektrike, zato potrebujemo vire. Če mi zapremo TEŠ 6, elektriko pa potrebujemo, ali ni neumno, da jo potem uvažamo iz termoelektrarn v Srbiji, ki so desetkrat bolj okoljsko problematične kot najsodobnejša termoelektrarna v Evropi, kot je TEŠ? Ker je najkasneje zgrajena, z najboljšo možno tehnologijo."

Po ceni sodeč, ki smo jo plačali za TEŠ 6, takšna tudi mora biti.

"Saj tudi je, emisije so se z novim blokom bistveno zmanjšale v primerjavi s prejšnjimi bloki. Torej če TEŠ hitro ustavimo, moramo imeti nadomestilo, ki bo boljše in okolju bolj prijazno. Tega danes nimamo. Poleg tega je treba upoštevati še socialni vidik. Vedeti moramo, kako se bo regija preoblikovala, da bodo imeli ljudje od česa živeti. Nekdanji glavni rudarski inšpektor je v pismu javno opozoril, da bi morali že danes začeti postopek zapiranja, če bi želeli leta 2033 res zapreti elektrarno. Ker je proces zapiranja rudnika tako dolgotrajen. Hvala bogu jaz nisem pristojni minister, ki bo moral odločiti o letnici. Vendar želim le poudariti, da je treba pri določitvi te letnice vse te vidike upoštevati."

Kako se vam je obrestoval nakup delnic Petrola? Ta vaša poteza je bila zelo kritizirana, saj ste kot okoljski minister kupili delež podjetja, ki se ukvarja z naftnimi derivati, poleg tega ste v vladi sodelovali pri odločitvi o deregulaciji trga naftnih derivatov, kar ima vpliv na poslovanje Petrola.

"Petrol gre v smeri vodilnega partnerja na prehodu v brezogljično družbo, dela ogromno projektov za zmanjšanje ogljičnega odtisa, za prehod na obnovljive vire. Poleg tega gre za mojo privatno zadevo, ki so jo preiskovale vse nadzorne inštitucije in niso ugotovile nobenih nepravilnosti. Ne Agencija za trg vrednostnih papirjev ne Komisija za preprečevanje korupcije. Postopki so zaključeni."

Delež obnovljivih virov se lahko poveča na dva načina: lahko se poveča proizvodnja iz obnovljivih virov, lahko pa se zniža skupna poraba energije. V Sloveniji zgolj štirje sektorji industrije porabijo večino energije; to so kovinska in papirna industrija, industrija mineralnih surovin in kemična industrija. Imate kakšen recept, kako znižati porabo energije?

"To je iluzija, ki nas lahko pelje v pogubo, to so sanje. Poraba energije nam narašča. Če mislite, da bomo mi na silo zapirali delovna mesta zato, da bomo sledili neki zeleni religiji, se motite. Mi moramo gospodarske subjekte prestrukturirati v smislu brezogljičnosti, to se dela. In prav sedaj vlada sprejema dolgoročno strategijo razogljičenja ob dnevu Zemlje. V njej so našteti ukrepi za industrijo. To so pripravili strokovnjaki za Inštitutu Jožef Stefan. Ti isti strokovnjaki napovedujejo, da bomo tudi v primeru izvedbe vseh teh ukrepov do leta 2050 povečali porabo elektrike za 50 odstotkov! Tudi če to industrijo zapremo, se bo poraba povečala zaradi transporta, ki bo šel na železnice, zaradi elektromobilnosti, vsakodnevne porabe prebivalstva in tako naprej. Vsi, ki pravijo, da se da Slovenija energetsko preskrbeti z zniževanjem porabe, živijo v iluziji. To enostavno ni res. Poglejte domače račune. Kljub temu da kupujete varčnejše aparate, da varčujete, je porabite več."

Vendar zajemajo gospodinjstva zgolj manjši delež v skupni porabi.

"Sploh ni res. So velik delež, čez polovico. Res je, da imamo nekaj velikih porabnikov, kot so Talum, jeklarji, Vipap Krško, a tudi oni ogromno delajo za zniževanje porabe. V Talumu so porabo znižali za 30 odstotkov v nekaj letih. Dober primer je tudi Steklarna Hrastnik. To, da bi pa skupno porabo znižali, je iluzija, ki je noben strokovnjak ne bo zagovarjal.

Mi bomo do leta 2050 zaprli TEŠ in prvi blok jedrske elektrarne. Porabo pa bomo povečali za 50 odstotkov. Kar pomeni, da bomo imeli pet do šest teravatnih ur proizvodnje in 20 teravatnih ur porabe. Smo pa proti vsemu, proti vetrnicam, proti jedrski energiji, proti hidroelektrarnam, ne nazadnje tudi sončnim elektrarnam. Nevladni sektor ima ta privilegij, da ga ta vidik ne zanima. Nimajo odgovornosti, da poiščejo odgovore. In zato mi tehtamo in so nekatere naše odločitve napadene."

Ob prvi obletnici vašega ministrovanja ste iz ministrstva poslali dokument, v katerem na treh straneh navajate dosežke in načrte. V vsem besedilu ni narava omenjena niti enkrat.

"Omenjeno je okolje, narava je del okolja. To ni ministrstvo za naravo, je za okolje in prostor. Nimamo niti direktorata za naravo, ampak direktorat za okolje, v katerem je sektor za naravo. Če govorimo o okolju, govorimo tudi o vodah, tudi o zraku, o naravi in biodiverziteti.

Slovenija je zelo bogata z zavarovanimi območji, z območji Natura, z gozdovi. Ne bom se dotikal kmetijstva, ker sem zelo kritičen do njegovega vpliva na okolje. Kmetijska politike EU ni v skladu z varovanjem biodiverzitete, ampak prav nasprotno. Slovenija je bogata z naravo, a ne pretiravajmo, to ohranimo, to negujmo in bomo lahko srečni mi in naši zanamci. To je pomembna tema tega ministrstva. Ne želimo pa delati na pamet mimo strokovnih podlag, kot se je dogajalo v preteklosti v zvezi z naravo."

V Sloveniji imamo en nacionalni park in tri regijske parke. Nobeden ni na Štajerskem. Ali podpirate ustanovitev parka Pohorje? Gre za prizadevanja, stara več deset let, ki se še vedno niso uresničila.

"Prav včeraj sem o regijskem parku Pohorje govoril z županom Zreč, ki tudi ležijo na tem območju. Ta projekt osebno podpiram in verjamem, da bomo v kratkem ustanovili še en regijski park - Pohorje."

Vroča tema v Sloveniji ta hip so tudi sežigalnice odpadkov. Razprave potekajo že dolgo, odpadki so vedno večji problem, rešitve pa še ni. Ali podpirate izgradnjo sežigalnic, jih potrebujemo oziroma kako bi uredili problem ravnanja z odpadki?

"V Sloveniji sežigalnice pravzaprav že imamo, gre za sosežig goriva, narejenega iz nenevarnih odpadkov. To je posel, v katerega ministrstvo ne namerava posegati, razen tega, da bo skrbno bdelo nad izdajanjem okoljevarstvenih dovoljenj, če se tak interes pojavi. Kot je bilo v TEŠ-u, kjer so želeli z gorivom dodatno nadgraditi ekonomiko. Gre za njihov posel, mi smo tukaj samo zato, da preverimo, ali tak objekt ustreza vsem predpisom.

Pri termičnih obdelavah mešanega komunalnega odpada pa govorimo o državni javni službi. V skladu z zakonom mora država poskrbeti za to in že moji predhodniki so naredili poziv občinam, ki imajo interes za postavitev takšnih objektov na svojem ozemlju. Kar nekaj občin se je prijavilo, tudi Maribor, Ljubljana, Kočevje. V Celju je dober primer takšnega objekta, ki že deluje. Nadaljujemo postopke, vodile jih bodo občine, mi jim bomo pomagali. Menimo, da je odgovornost vsakega državljana, da to, kar ustvari, na nek način pospravi za sabo. Tukaj mora biti država izvozno neodvisna, sicer lahko pri nas ostanejo kupi smeti, kot se je zgodilo ob zaprtju mej med pandemijo. Te rešitve torej podpiramo in jih bomo aktivno sofinancirali."