Franja Žišt
“Vedno so bile vojne, vedno so bili konflikti, ampak razdiralna moč človeka ni bila takšna, kot je danes,” opozarja Anica Mikuš Kos.
Pediatrinja, psihiatrinja in humanitarka Anica Mikuš Kos je izjemna ženska. Zato ni presenetljivo, da je le nekaj dni po našem pogovoru v decembru prejela zlati red Republike Slovenije za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na področju humanitarnosti, duševnega zdravja ter prizadevanja za mir in boljšo družbo. Nekdanja vodja oddelka za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani in vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana se je kasneje posvetila humanitarnemu delu, obiskala številna vojna in krizna žarišča po svetu. Čeprav bo letos dopolnila častitljivih 90 let, je še vedno zelo aktivna in angažirana. "Nazadnje sem bila pred enim letom v Moldaviji, kjer sem delala z Ukrajinkami," pove o delu v tujini, zdaj pa v tujino, na vojna območja, več ne hodi. Zelo veliko pa obiskuje šole po vsej državi, kjer se pogovarja in dela z učitelji. O tem, zakaj se ji prav šola in učitelji zdijo tako pomembni, pa tudi o tem, kako otroci doživljajo vojno in kam drvi naša družba, smo se pogovarjali z zelo lucidno in toplo sogovornico.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
