Tisti hladni jutranji trenutki, ko se zdi, da svet obstane v tančici sivine, in v katere se vse pogosteje zbujamo, niso zgolj posledica nizkih temperatur – so posledica načina, kako obvladujemo in oblikujemo prostor okoli sebe. Po nekaterih podatkih kar 99 odstotkov prebivalstva živi v okolju, ki je vsaj deloma izpostavljeno višjim koncentracijam trdnih delcev oziroma drugih atmosferskih onesnažil, kot jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Anja Ilenič tega skoraj nevidnega zoprneža pozna do obisti. Je doktorska raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), kjer raziskuje prisotnost organskih in anorganskih onesnažil v trdnih delcih in identificira njihov izvor oziroma, če povemo nekoliko bolj enostavno, kaj je tisto, zaradi česar je naš zrak onesnažen. Sodeluje tudi v mnogih evropskih in nacionalnih projektih na področju krožnega gradbeništva in grajenega okolja; ukvarja pa se tudi s tem, kako občane, se pravi nas, vključiti v analize onesnaženosti zraka. Kot se je pokazalo v njenem raziskovalnem projektu, lahko vsi vsaj za kratek čas postanemo desna roka znanstvenikov.
Anja Ilenič tega skoraj nevidnega zoprneža pozna do obisti. Je doktorska raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), kjer raziskuje prisotnost organskih in anorganskih onesnažil v trdnih delcih in identificira njihov izvor oziroma, če povemo nekoliko bolj enostavno, kaj je tisto, zaradi česar je naš zrak onesnažen. Sodeluje tudi v mnogih evropskih in nacionalnih projektih na področju krožnega gradbeništva in grajenega okolja; ukvarja pa se tudi s tem, kako občane, se pravi nas, vključiti v analize onesnaženosti zraka. Kot se je pokazalo v njenem raziskovalnem projektu, lahko vsi vsaj za kratek čas postanemo desna roka znanstvenikov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
