Kako bi opisali zadnje mesece, ko ste kot član novoustanovljene civilne iniciative Dovolj.je stopili pred javnost in spregovorili tudi kot žrtev spolne zlorabe s strani drugega duhovnika?
"Sam bi se vrnil v november lanskega leta, ko sem se vrnil z duhovnih vaj za žrtve spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v okviru organizacije Grief to Grace (v Sloveniji: Na pragu upanja). Udeležil sem se jih v San Salvadorju, saj mi je španščina kot tuji jezik najbližje. Tam sem po dolgih letih kot žrtev doživel veliko osvoboditev. Globoko verjamem, da ni naključje, da me je le nekaj dni po vrnitvi v Slovenijo poklical znanec, ki mi je dejal, da se v Ljubljani zbira skupina ljudi, ki bi rada naredila nekaj za žrtve spolnih zlorab v Katoliški cerkvi na Slovenskem (RKC). Potem ko sem se vrnil s sestanka te skupine, sem se odločil, da grem s svojo zgodbo pred kamere."
Kaj je botrovalo tej odločitvi?
"V določeni meri gre za mojo intimno odločitev, po drugi strani pa sem v preteklem letu skozi prebiranje knjig, ki so bodisi osebna pričevanja žrtev ali delo novinarjev, ki so raziskovali omenjene zlorabe drugod po svetu, spoznal, kako neizmerno pomembno vlogo pri razkrivanju zlorab in storilcev imajo mediji. Tudi zato sem svoj nastop na nedavni novinarski konferenci civilne iniciative začel z mislijo papeža Frančiška, ki je novinarjem na enem od sprejemov v Vatikanu dejal, da imajo pomembno poslanstvo, pa čeprav včasih prst vtaknejo v bolečo rano cerkvenega občestva. A če se vrnem na vaše prvo vprašanje; v mesecih, odkar deluje iniciativa Dovolj.je, si velikokrat za spodbudo in nadaljnji pogum rečem, da nismo društvo za sajenje rožic. Zato tudi nismo in ne moremo pričakovati, da nas bodo vsi hvalili in spodbujali. Vedeli in pričakovali smo silen vihar; tako odobravanje in podporo, oglašanje žrtev, ki so in še bodo končno dobile besedo, po drugi strani pa tudi nasprotovanje in jezo ter nizke udarce."
Ki ste jih bili deležni tudi preko anonimk.
"Bile so anonimke, tu in tam kakšne žaljive besede, največ pa je svete ignorance, molka znotraj cerkvenih krogov."
Kaj je civilna iniciativa Dovolj.je
Civilno iniciativo Dovolj.je je konec februarja ustanovila skupina vernikov, prepričanih, da odgovorni v Katoliški cerkvi na Slovenskem naredijo veliko premalo, da bi zaščitili žrtve in iz vrst klerikov in redovnikov izločili vse storilce spolnih zlorab. "Dovolj je sprenevedanja in pometanja pod preprogo. Dovolj je tega, da odgovorni pogosteje ščitijo storilca kot žrtev," pravijo v civilni iniciativi. Na iniciativo se je doslej obrnilo 36 domnevnih žrtev spolnega nasilja. Doslej je podala sedem kazenskih ovadb zoper duhovnike.
Žrtev se počuti kot v sifonu, ki te srka, obenem pa ni sposobna prepoznati pokvarjenosti sistema, v katerega je padla in ki jo zlorablja, oziroma jo težko prepoznava
Pogovor z Janezom Cerarjem pri sogovorniku pusti vtis globoko vernega človeka, ki ga ne gane zunanji cerkveni blišč. Najpomembnejša sta mu intimna povezanost z Bogom in sledenje Jezusovemu učenju. Predlog fotoreporterja, da bi se fotografiral v cerkvi ali pred njo, je pospremil z besedami: "Ne maram tega."
Cerar se je leta 2013 nezadovoljen z odnosom odgovornih do spolnih zlorab umaknil iz Misijonske družbe lazaristov. Danes je župnijski upravitelj v Novi in Stari Oselici, kjer skrbi za okoli tisoč faranov.
Lazarist J. P., trenutni direktor Doma sv. Jožefa v Celju, ki ga je Janez Cerar javno obtožil spolne zlorabe v času, ko je bil bogoslovec pri lazaristih, je Cerarju pošiljal tudi pisma. V enem od njih je po Cerarjevih navedbah J. P. zapisal: "Zdaj bi te malo potrepljal po ta malem, če bi visel na telefonu na hodniku, kot sem to storil večkrat, kadar sem šel mimo in te s tem malo pojezil."
V Cerkvi na Slovenskem se živi po principu: jaz vem vse o tebi, ti veš vse o meni, bodimo tiho in mirno živimo. Eden drugega držimo v šahu in hkrati na spoštljivi razdalji
Bogu posvečeni v vsakdanjem življenju v pogovoru z zakonci in mladimi ogromno časa namenijo spolnosti. Obsedeni so s kontrolo v spalnici. Svoje lastno življenje pa po mili volji usmerjajo, kakor jim paše
