(INTERVJU) Mag. Boštjan Vasle: Ključno bo, kako bomo porabili denar, ki je ali bo na mizi

Iz tega, v kakšnem razpoloženju konec težkega leta 2020 pričakuje prvi človek centralne banke, bi lahko verjetno dobro sklepali, kako resno je stanje v državnem bančnem sistemu, gospodarstvu, financah … Kakšno je torej vzdušje v Banki Slovenije?

"Drugi val epidemije je prinesel novo zaostritev preventivnih zdravstvenih ukrepov, kar se odslikava v gospodarstvu. Gospodarstva aktivnost v zadnjem četrtletju bo zelo verjetno ponovno negativna, vendar manj kot v drugem letošnjem četrtletju. A ko gledamo naprej, v drugo polovico 2021., vidimo dobre obete. Potem ko se bo virus po vpeljavi cepiva umiril, zajezil, nas že izkušnje poletnega in zgodnjejesenskega časa učijo, da smo se prebivalci in gospodarstvo sposobni hitro vrniti v tirnice, v katerih smo bili vajeni živeti prej."

Tretje četrtletje je prineslo celo višjo rast BDP od pričakovanj, po pomladnem šoku. Nas pa v drugem valu epidemija udarja še bistveno bolj. Življenja z virusom smo se očitno toliko privadili.

"Drži, z zdravstvenega vidika je drugi val bolj skrb vzbujajoč glede števila okuženih in tragičen, ko gre za umrle. A preslikava slabih zdravstvenih razmer v gospodarstvo je v drugem valu drugačna, padci aktivnosti in drugi indikatorji, s katerimi opisujemo stanje v gospodarstvu, so znatno manj slabi od tistih pomladi. Ponekod znašajo le polovico tega, kar smo imeli v prvi polovici leta 2020, ponekod so še manjši. Del razlogov je tudi to, da smo se ljudje, podjetja, banke, celoten sistem že adaptirali na razmere in jih z gospodarskega vidika lažje prenašamo."

Kje to opažate, kje to lahko (iz)merite konkretno?

"Spremljamo indikatorje, ki so zelo ažurni in dajejo aktualno sliko o tem, kaj se v gospodarstvu trenutno dogaja. V mislih imam na primer porabo elektrike, prometne tokove, koliko ljudi potuje na delovno mesto …

ECB in s tem centralne banke v evroobmočju ste za blaženje posledic krize uporabili širok arzenal ukrepov. Kaj je sploh še na voljo?

"Ko govorimo o obsegu ukrepov denarne politike, smo imeli vedno pred očmi proporcionalnost. Da torej z ukrepi na denarnem, regulativnem in makrobonitetnem področju ukrepamo zadostno za vse segmente družbe: banke, podjetja, prebivalstvo in države. Če pogledamo, kaj se dogaja na finančnih trgih, z likvidnostjo v bankah, kakšni so pogoji zadolževanja, tudi za države, lahko ugotovimo, da so bili ukrepi za blaženje krize zadostni. Če bi se razmere ponovno bistveno slabšale in se ugodni trend, ki ga pričakujemo v prihodnosti, obrne, lahko še vedno prilagodimo obstoječe ukrepe."

Precedens tega leta je bilo tudi zadolževanje Evropske komisije za skupne potrebe. Kaj to pomeni za perspektive evroobmočja in EU?

"Kratkoročno je to predvsem dodaten stimulus gospodarstvu, celotnemu evrskemu območju, kar nam bo bistveno olajšalo izhod iz krize, prehod iz izjemnega šoka. Dolgoročno pomeni zasuk v razmišljanju, da bi se denarni politiki v območju evra pridružila tudi bolj enotna fiskalna politika. O tem smo govorili že od ustanovitve denarnega območja, tudi ob prejšnji finančni krizi. Tokrat vse kaže, da bo poskus uspel."

Krizi letnika 2008 in naprej ter letošnja nista iste narave. Razlika med njima je tudi, da so banke to pričakale bistveno boljše pripravljene. Koliko je pandemija zarezala v slovenski bančni sistem?

"Bančni sistem je v sredini drugega vala pandemije v dobrem stanju in robusten, ko govoriva o kapitalski ustreznosti in likvidnosti. Večina kazalcev je pri nas še vedno nad povprečjem celotnega evrskega območja. Tudi delež tako imenovanih slabih posojil je relativno nizek. Na krizo smo z ukrepi centralnih bank in vlad reagirali hitro in obsežno. Veliko ukrepov, ki jih je sprejela tudi naša vlada, tako moratoriji za posojila kot jamstvena shema, prispeva k temu, da se posledice krize v bilancah podjetij in posledično bank še ne kažejo. Za bolj končne ocene, kaj se dogaja v bančnem sistemu in kakšne bodo bolj dolgoročne posledice, je še prezgodaj. Vprašanje je, katera podjetja bodo razmeroma dobro kondicijo obdržala tudi, ko se bodo ukrepi začeli umikati. Slika glede stanja v bankah bo torej jasnejša v drugi polovici leta 2021."

Iz bank je slišati, da imajo veliko denarja, visoko likvidnost, kapitaliziranost. Denar celo težko plasirajo na trg, da potreb, kot se je pričakovalo ob začetku krize, niti ni.

"Prehajava na strukturne izzive bančnega sektorja. Razmere v slovenskem gospodarstvu in bančnem sistemu so se po finančni krizi, ki se je začela leta 2008, 2009 in kulminirala 2013., 2014., spremenile. Slovenska podjetja so bila pred prejšnjo krizo, ko govorimo o financiranju, odvisna od slovenskega bančnega sistema, po njej pa so začela iskati tudi drugačne vire. Obseg kreditiranja, ki ga slovenske banke namenijo slovenskemu podjetništvu, se je zmanjšal za več kot deset milijard evrov. To je izjemen izziv za banke, ki so bile večino denarja navajene plasirati v podjetniški sektor, zdaj pa tega povpraševanja ni več. Banke morajo torej najti poslovni model, ki bo profitabilen v drugačnih gospodarskih razmerah."

Koliko denarja je bilo plasiranega v gospodarstvo v okviru jamstvene sheme kot del protikoronskih ukrepov?

"Jamstvena shema kot način zagotavljanja dodatne likvidnosti je bila sprejeta v številnih državah. Shema je zaživela pri nas v manjšem obsegu, kar odraža splošne razmere. Padec gospodarske aktivnosti je bil pri nas namreč nižji kot v državah z večjimi shemami. Shema deluje, je operativna, a zneski v njenem okviru so relativno majhni. Po zadnjih podatkih je bilo po jamstveni shemi odobrenih 60 posojil v izpostavljenosti okoli 50 milijonov evrov."

Kako v času šoka in po njem spodbuditi povpraševanje po posojilih?

"Pomemben dejavnik, ki je prispeval k nižjemu povpraševanju pri slovenskih bankah, je nižja investicijska dejavnost. V času zadnje konjunkture je ta znašala skoraj 30 odstotkov BDP, zdaj so ti deleži okoli 20 odstotkov, tudi zaradi manjših investicij države. Podjetja so imela med prejšnjo krizo ob tem še slabe izkušnje z naglo prekinitvijo dostopov do financiranja prek slovenskega bančnega sistema, zato so našle alternativne rešitve. Po letih uspešnega poslovanja imajo podjetja tudi svoje rezerve, notranje vire, preusmerile so se k virom v tujini, tudi prek poslovnih partnerjev."

Ključen bo torej zagon ekstenzivnega investicijskega ciklusa, a najbolj pomembno seveda bo, koliko bo ta razvojno naravnan.

"Slovenija bo kot majhna država težko dosegala velike rasti le na domačem trgu, zato je pomembna umestitev v mednarodne trgovinske tokove. Notranji investicijski cikel pa bo, drži, ključen pri izhodni, pokrizni strategiji za gospodarstvo in bančni sistem."

Smo dobro leto po izrednem ukrepu BS o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja. Veliko je bilo razburjenje med poslovnimi bankami, tam pravijo, da jih je to bolj prizadelo kot koronakriza.

"Ključno vodilo pri ukrepanju na področju potrošniških posojil je bila finančna stabilnost. Tudi zaradi trendov upada povpraševanja po posojilih s strani podjetij so namreč banke iskale nove poti do poslovnih ciljev. Zato so postale agresivne pri potrošniškem kreditiranju in v Sloveniji smo prišli v razmere, kjer smo imeli nenavadne prakse tovrstnega financiranja. Zneski so bili visoki, presegali so v nekaterih primerih celo 15.000 evrov in ročnosti so bile dolge, če se primerjamo s tem, kar velja za neko običajno stanje. Prihajali smo v nevzdržen položaj za finančni sistem, pa tudi z vidika ljudi, ki takšna posojila najemajo. Zdravstvena kriza je pomembno zmanjšala potrebo po potrošniških posojilih, zato je ta del in učinke našega ukrepa težko natančno razdvojiti. Gotovo pa je naš ukrep zajezil prekomerno potrošniško kreditiranje, kazalnik tega je tudi podatek, za koliko odlogov plačil so ljudje zaprosili v kriznem obdobju, v katerem smo. Znaten del teh moratorijev je takšen, ki ima daljšo ročnost in visoke zneske. Razmere na področju potrošniškega kreditiranja so zdaj bolj vzdržne."

Slovenci imamo v primerjavi z drugimi državami veliko denarja deponiranega na bankah. Obstaja instrument države, s katerim bi ta denar boljše aktivirali?

"Povečano varčevanje, ki ga trenutno beležimo, je povezano s krizo. Namreč, ukrepi države so naravnani k temu, da prebivalstvo zadrži vsaj večji del dohodkov. Hkrati pa so možnosti za trošenje omejene - veliko storitev sploh ni bilo na voljo. V negotovosti je obnašanje ljudi, da smo bolj previdni, varčni, pričakovano. Sicer pa smo že pred krizo smo imeli visok delež prihrankov v bankah, razlogi za to pa so najprej zgodovinski. V Sloveniji denimo nimamo dolgoletne tradicije pokojninskega varčevanja ali še kakšnih alternativnih oblik. Tudi kapitalski trgi so pri nas še vedno relativno nova opcija. Rešitve so, a ni realistično pričakovati, da bi jih uvedli hitro. Poleg dodatnega pokojninskega varčevanja, sploh glede na demografske razmere, obstaja tudi možnost, da bi bili prebivalci bolj udeleženi tudi pri kupovanju državnega dolga. Sosednje države, denimo Italija, imajo pomemben delež dolga plasiran v domačem okolju. Slovenija pa ima drugačno strategijo zadolževanja."

Pritisk na dobičkonosnost bank se bo stopnjeval. S tem pa najbrž ponovno tveganja za slaba posojila? Ali bo šola večjega bančnega hazardiranja zadosten opomin?

"Po koncu zdravstvene krize in umikanju ukrepov fiskalne in kasneje denarne politike se ne bomo mogli izogniti povečanju deleža slabih posojil. Virus bo razmere tako zelo spremenil, da nekateri segmenti gospodarstva ne bodo preživeli v istem obsegu kot pred krizo. Finančne težave, ki bodo neizbežne, se bodo odrazile tudi v bilancah bank, tega se zavedamo v centralni in poslovnih bankah. A to povečanje bo bistveno bolj obvladljivo kot po prejšnji finančni krizi, najprej, ker so razmere v gospodarstvu drugačne. Prej so bili značilni drugačna povezovanja podjetij, menedžerski prevzemi, pogosto so bili ti posli financirani prek bank po nevzdržnem modelu. Banke so bolj previdne pri posojanju denarja podjetjem, seveda pa je danes tudi nadzor nad bankami bistveno bolj temeljit in kakovosten. Dokaz je tudi naš preventivni ukrep omejitev potrošniškega kreditiranja."

Od leta 2013 poteka pri nas odločna konsolidacija bančnega sistema, letos je velik korak združevanje Nove KBM in Abanke. Kako bo pandemija vplivala na te procese? Potencial slovenskih bančnih skupin za tuje investicije se je gotovo zmanjšal.

"Naš bančni sistem je še vedno razdrobljen, imamo veliko bank in hranilnic, ki poslujejo na relativno majhnem, omejenem trgu. Kriza je to še bolj izpostavila. Ena od rešitev je nadaljevanje konsolidacije, ki teče že 30 let. Večjega zastoja ne pričakujem, preprosto tudi zaradi nujnosti prilagoditve poslovnih modelov novim razmeram, ki niso povezane le z zdravstveno krizo."

Bančno sanacijo leta 2013 spremljajo vsa leta sence dvoma, nepravilnosti. Nedavno je k temu svoje dodalo še računsko sodišče s poročilom, da BS ni zagotovila dokazil, da je bil položaj bank tedaj res takšen, da so bili sprejeti ukrepi ustrezni, govorijo o neustrezni dokumentaciji izvajalcev pregleda stanja v bankah, neustreznih cenitvah nepremičnin in tako dalje.

"Bančna sanacija je bila prelomni dogodek v novejši slovenski ekonomski zgodovini, zato ne preseneča, da je proces v velikem delu javnosti še vedno kontroverzen. Moje stališče je, da je treba zagotoviti vse možne kanale, da se proces na pravilen način ovrednoti. Kot je potrdilo tudi ustavno sodišče, je ključna prepreka, da nekaterim udeležencem takratnih procesov ni zagotovljeno zadostno sodno varstvo. Poskusov, da bi se ti procesi razjasnili, je bilo veliko, a so bili, če uporabim blago besedo, neuspešni. Kar nekaj sporov je na sodiščih, tudi evropskem. Odločil sem se, da bolj aktivno posežemo v ta postopek, zato smo oblikovali skupino neodvisnih, zunanjih pravnih strokovnjakov, ki imajo vse potrebno znanje in avtoriteto, da predlagajo, kako priti do razmer, ko bi lahko to razčiščevanje steklo na sodiščih. Upam, da bo rešitev sprejeta kot relevantna tudi s strani zakonodajalca."

Konkretno sem vas vprašal o ugotovitvah računskega sodišča.

"Računsko sodišče je pri reviziji po našem mnenju ravnalo na način, ki je posegel v našo neodvisnost. Presojalo je odločitve, ki so v izključni pristojnosti BS in za katere je imel tedanji guverner mandat državnega zbora. Za potrditev našega mnenja smo zaprosili tudi ustavno sodišče. Presoja je v teku. Dokler njihovega odziva ne dobimo, ne bi želel komentirati tega, kar je v poročilu zapisalo računsko sodišče."

Pred položajem v BS ste bili dolgo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Kakšna je vaša ocena vladnih protikoronskih paketov? Na poti skozi vlado je že sedmi.

"Sedanja kriza je edinstvena, ko govorimo o enkratnem, hudem šoku. Podobni smo bili, skozi prizmo njenega zdravstvenega vidika, nazadnje priča pred 100 leti. Ko govorimo o gospodarstvu, pa tako hitrega in globokega padca po drugi svetovni vojni še nismo beležili. Pri sinhronosti, koliko držav je šok prizadel sočasno, lahko primerjavo iščemo še globlje v preteklosti. Je pa ta kriza edinstvena v še enem pogledu; zelo hitro je bil sprejet konceptualni konsenz, da je potrebno hitro, obsežno ukrepanje. V letu 2008 na primer tega soglasja ni bilo. To je velik dosežek ekonomskih politik. Šok je globok, a verjetno relativno kratkotrajen, zato je bila skupna ideja, da morajo biti ukrepi takšni, da ne uničujejo potenciala za rast. Odziv politik je bil dobro usklajen. V evroobmočju smo se takoj odločili za dodatno povečanje likvidnosti, s čimer smo omogočili, da so bili nacionalni reševalni paketi držav članic financirani pod bistveno boljšimi pogoji kot v prejšnji krizi. Tedaj so stroški zadolževanja rasli dobesedno iz dneva v dan. S tega vidika so bili ukrepi države primerni in za zdaj kaže, da učinkoviti."

Kriza je vseeno razgalila strukturne težave, neprilagojenost zdravstvenega, socialnovarstvenega, pokojninskega sistema, demografskih politik.

"Upam, da bo globina krize zadosten impulz za okrepitev strukturnih sprememb v gospodarstvu. Govorim o demografskih spremembah, ki se dogajajo že kar nekaj let, pa se nismo zadostno prilagodili, o tehnoloških spremembah, potrebi po trajnostnem razvoju. Če bomo s politikami, ki bodo uravnavale okrevanje in razvoj, naslovili ta vprašanja, bomo na naslednje krizne situacije, ki bodo neizbežno prihajale, bolje pripravljeni, bolj odporni."

Javni dolg raste prek 80 odstotkov BDP, v desetih mesecih smo se zadolžili za slabih šest milijard evrov. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, je v naši zadnji prilogi V soboto opozoril, da je trenutno zadolževanje kot ogenj, lahko se z njim ogreješ, lahko pa tudi močno opečeš.

"Zaradi obsežnega paketa ukrepov, visoke likvidnosti, ki smo jo zagotovili, razlike v ceni zadolževanja med državami niso vidne. Ekonomsko stanje držav, ki je v ozadju ukrepov, se ne odslikava na finančnih trgih. Ko se bo kriza končala in bomo ukrepe umikali, se bodo razlike ponovno pokazale. In eden ključnih momentov bo, kako uspešno in za kaj bodo države implementirale sredstva, ki so na voljo. Kako bomo torej porabili denar, ki je ali bo na mizi v obliki posojil in transferjev z evropskega dogovora. Države, ki bodo investirale v področja za okrepitev rasti, razvoja, naslavljanje sodobnih izzivov, o katerih sva govorila, bodo izšle iz krize kot bolj uspešne. Dolgo časa nas precej ekonomistov opozarja, da so naši izzivi povezani s produktivnostjo slovenskega gospodarstva, s staranjem prebivalstva, s strukturnim primanjkljajem javnih financ. In zdaj imamo priložnost, da jih naslovimo."