(INTERVJU) Milan Kuster: Pomoč države ni pomoč, temveč je podkupnina za to, da ljudje stoično prenašajo šlamastiko

Nina Ambrož
27.03.2021 06:00
Direktor in lastnik podjetja Lunos Milan Kuster o koronskih državnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in stanju v podravski regiji.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek

V Podravju je brez dela 3700 ljudi iz gostinstva, Cimos je zaprl mariborsko tovarno, Safilo ormoško. Se lahko zgodi še kaj podobnega kot v koroškem Adientu, da lastnik kar odide? Kaj lahko pričakujemo v Mariboru?

"Kadar gre za tuja lastništva (Cimos, Safilo in Adient obvladujejo tujci, op. p.), je vedno možna odločitev lastnika, da proizvodnjo zapre ali skrči obseg poslovanja in si na ta način optimira neke stroške. Tuji lastniki nikoli ne razmišljajo o ljudeh in posledicah takšnih odločitev na okolje. Vidijo izključno kapitalski interes. In ko tega ni več, zaprejo in odidejo. Takšne zgodbe lahko pričakujemo letos in tudi v prihodnje. Mislim, da se prave posledice se šele začenjajo. Zaradi aktualnih omejitev poslovanja, ki se vlečejo že skoraj eno leto, so sektor gostinstva in turizma ter določene storitvene dejavnosti v krču. Vlada jih ohranja pri življenju in vzdržuje z miloščino, ki bi ji lahko rekli bolj podkupovanje kot pomoč, zato da ne bi vseh uničili takoj. Posledice nesmiselnih in neživljenjskih ukrepov, ki jih prakticirajo praktično vse evropske vlade, so vidne povsod."

Ne samo odšel, Adient je pobral milijone evrov koronske pomoči od države in denarja mu ne bo treba vračati. Kako ocenjujete vladne ukrepe za pomoč gospodarstvu?

"Seveda mu ne bo treba vračati denarja. Denar moramo vračati tisti, ki smo delali dobro, plačevali vse prispevke in na koncu leta izplačali dodatek za poslovno uspešnost. Naše podjetje je lanskega marca in aprila koristilo državno pomoč, vezano na delo od doma. Kasneje smo konsolidirali poslovanje, prilagodili določene procese in se bolj intenzivno lotili razvoja ter na koncu leta povečali promet za okoli 40 odstotkov. Za uspešno delo, plačilo prispevkov in davkov zdaj za nagrado državi vračamo 52.000 evrov pomoči. Pomoč države ni pomoč, temveč je podkupnina za to, da ljudje stoično prenašajo šlamastiko. Če ne bi bilo pomoči, bi ljudje šli na cesto in problem covida-19 bi bil rešen v 14 dneh. Če hraniš ljudi, doktorje, bolnice in javno upravo bolj, druge sicer manj, in jim ni treba hoditi v službo, lahko takšno stanje vlečeš nekaj let. A ta denar razsipavaš brez veze. Če bi nas pustili delati, državna pomoč sploh ne bi bila potrebna. Ne vem, zakaj ljudje sklanjajo glave in zakaj se ne vprašamo, kaj počne vlada, ko s pomočjo medijev straši ljudi. Štejejo, koliko zdravih ljudi je pozitivnih na virus, ne štejejo pa travm in drugih posledic, ki stiskajo mlade in resno bolne, rakave, kronične bolnike, prepuščene samim sebi. Tudi med podjetniki opažam, da jih večina sprejema to stanje kot normalno."

Ukrepi bodo pustili dolgove in enormno breme v državnem proračunu. Kako, kdo bo to saniral, spet davkoplačevalci?

"Seveda, denar, ki se razsipava v obliki pomoči gospodarstvu in drugim, bo nekdo moral vrniti, razen če so se drugače dogovorili. Nihče nam ni povedal, ali je Slovenija dobila deset milijard nepovratnih ali povratnih sredstev. Kot mi je znano, niso bila nepovratna."

Lunosu je čas naklonjen. Dr. Dušan Keber ni edini, ki izpostavlja pomen prezračevalnih sistemov ob širjenju virusa znotraj prostora. Kako dobro ste to unovčili? Koliko prezračevalnikov ste prodali domovom za starejše, ambulantam, šolam?

"Vsak pri zdravi pameti in količkaj ozaveščen se zaveda, da je prezračevanje, konstantna izmenjava zraka v prostoru, odvajanje izrabljenega in dovajanje svežega, prefiltriranega zraka, v času epidemije zelo pomembno. Veliko se je o tem govorilo, vendar na nivoju države doslej ni bila sprožena nobena iniciativa, da bi se sprostila sredstva, s katerimi bi javni zavodi lahko izvedli prezračevalne sisteme. Raje se sili ljudi, naj nosijo maske. Vse, kar smo v tem letu prodali, smo fizičnim osebam (95 odstotkov), javni objekti v našem poslovanju predstavljajo zanemarljiv delež. Kot podjetje dobro živimo brez državnih naročnikov, zadnjih pet let dosegamo povprečno 70-odstotno letno rast. Ne želimo se metati na zobe, ker če bi se izpostavljali, bi nam očitali, da smo vojni dobičkarji."

Ste v koronskem letu razvili kaj novega?

"Razvili smo lastni proizvod i-Vent, ki ga proizvajamo v Mariboru in se že uspešno prodaja na slovenskem tržišču. Kmalu se bo pojavil tudi na globalnem trgu."

Kako kot Mariborčan vidite štajersko gospodarsko sceno? V kakšnem stanju je, kje je močna in kje šibka?

"Pred covidom-19 je bila povsod konjunktura. Zdaj gre za igro, kdo bo vzdržal. Podravska regija ima dva fenomena. Eden je to, da je veliko ljudi odšlo delat v Avstrijo. Drugi fenomen pa je ta, da je kar nekaj uspešnih štajerskih podjetij povezanih s tujimi partnerji in zanje proizvajajo določene komponente. Napredek predstavlja turizem. Čeprav velikih preskokov z globalnega vidika še ni bilo zaznati, je pred korono Maribor vendarle kazal potenciale, da postane zanimiva turistična destinacija. S pametnim upravljanjem in gospodarjenjem bi lahko zacvetel. Vendar je zgodb, kot na primer na Pohorju, ko se za mali denar nazaj kupuje propadle hotele, ki so nekoč že bili naši, preveč."

Razmišljate podobno kot mariborska politika, ki že več mandatov stavi na turizem in gostinstvo. A bo sektor še nekaj časa v karanteni in ne bo prinašal veliko. Ali ne bi bilo bolj pametno, da postane zvezda kmet, ne tovarna za barvanje avtov, s katero si zdaj ne moremo nič, medtem ko samooskrba šepa in rastejo cene uvožene hrane?

"Vesel sem, da ste izpostavili to občutljivo temo. V času Magnine borbe za zemljišča sem rekel, da moraš biti res neumen in kratkoviden, če daješ najboljša kmetijska zemljišča za kup železa, ki bo kmalu imel vrednost nič. Seveda me je takrat cel Maribor povozil. Prepričan sem, da je samooskrba drugi veliki potencial regije in tovrstni projekti bi morali biti maksimalno stimulirani. Obstajajo stara in nova znanja, kako pridelati zdravo, organsko lokalno hrano, od česar imata nekaj kmet, ki nikoli ne bo postal oderuška multinacionalka, in odjemalec, ki naj bi se zavedal, kaj daje v usta."

Takšne zaustavitve gospodarstva, kot jo je povzročil covid-19, ni bilo 150 let, pravijo ekonomisti in analitiki. Kako globoko in dolgo recesijo napovedujete?

"Takšno nevzdržno stanje ne more trajati v nedogled. V relativno kratkem času se bo moral zgoditi 'reset'. Nato se bodo marsikatere stvari v gospodarstvu in na drugih področjih postavile na novo, bolj kakovostno za človeštvo in planet. Tisti, ki zadevo peljejo v propad, ki so na poziciji moči na svetovnem nivoju, in njihovi oprode bodo za svoje škodljivo ravnanje morali odgovarjati. Tisti, ki slepo izpolnjujejo škodljiva navodila, so soudeleženci v tragediji, ki smo ji priča. Logično je sklepati, da so za to verjetno plačani in na tehtnico postavljajo svoje zdravje, službo, prihodnost otrok, kar je nesprejemljivo in tek na kratke proge. Najverjetneje se bo eskalacija tragedije zgodila v tujini in Slovenija bo dogajanju sledila. Vendar verjamem, da bo na koncu dobro premagalo zlo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.