Udarci po regijah: Delavci med nena(va)dnimi rezi lastnikov, stabilnostjo in borzo dela

Potem ko sta tuja lastnika Safila in Adienta v Ormožu in Slovenj Gradcu na hitro, brez nadaljnjih preigravanj možnosti le delnih krčenj, sporočila neizogibni konec proizvodenj in bo v Podravju in na Koroškem presežnih skupno skoraj tisoč delavcev, se porajajo vprašanja, kakšne bodo posledice za regiji, in zlasti, ali lahko pričakujemo podobne udarce tudi drugje - zlasti v manjših, odmaknjenih, v več pogledih bolj občutljivih regijah.

Ali se moramo še bolj navaditi na fleksibilnost - na nenadna odpuščanja in nenadna nova zaposlovanja, začasna in bolj vezana na posle, pa tudi na prehajanja med podjetji in kakšni so sploh vzvodi države?

MARIBOR: Najbolj na udaru gostinstvo in turizem

Napoved OECD, da sta glavni tveganji za gospodarstvo stečaji in povečevanje brezposelnosti, se žal uresničuje tudi v Sloveniji. Ob tem še več skrbi vzbujajo možnosti trajnejšega tveganja plačilne nesposobnosti nekaterih podjetij. In da delu gospodarstva tudi denarne pomoči države ne bodo zadoščale: "Zaradi izgube dohodka je odplačevanje dolgov oteženo, kar pa lahko vodi do novih stečajev," še menijo v OECD.

Tako se kljub vladnim ukrepom za blažitev gospodarskih posledic pandemije najbolj prizadete panoge v Mariboru borijo za preživetje, njihovi zaposleni pa za delovna mesta. Po podatkih Ajpesa je bilo v lanskem koronskem letu v Podravju ob 2980 podjetjih, vpisanih v poslovni register, hkrati izbrisanih kar 2653 podjetij. Še bolj porazna statistika je pri samostojnih podjetnikih: lani jih je bilo izbrisanih 1985 ob 2211 vpisanih. Samo januarja letos pa je prenehalo poslovati 168 podjetij in 150 samostojnih podjetnikov. Lani je v Podravju šlo v stečaj 122 podjetij in 19 samostojnih podjetnikov. Januarja letos je v stečaju pristalo še devet podjetij. Spomnimo, da smo nazadnje v Večeru pisali o stečaju podjetij Avtohiša Kolmanič in Flamin avto z 28 zaposlenimi.

Zapiranje dejavnosti in stečaje čutijo tudi v mariborski območni enoti zavoda za zaposlovanje, kjer direktor Bernard Memon ugotavlja, da je epidemija najbolj vplivala na delovna mesta v gostinstvu, turizmu in storitvenih dejavnostih. Tako je v Podravju brez dela že okoli 4000 zaposlenih v gostinstvu, od tega samo natakarjev okoli 1700. Zato je Kristijan Lasbaher, predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ta teden od predsednika vlade zahteval odprtje gostinske in turistične dejavnosti. "V Podravju imajo nekateri zaprte lokale, za katere plačujejo najemnine in obratovalne stroške že celo leto. Kljub temu da imajo zaposlene na državnih pomočeh, tudi odpuščajo, ker ne zmorejo več." Tudi v Termah Maribor so nedavno odpustili devet ljudi. Lasbaher postreže še s številkami, ki so jih prav tako ta teden poslali na NIJZ z zahtevo po odprtju dejavnosti: "Vi ste stroka, zato je odgovornost za več kot za zdaj še 51.000 zaposlenih delavcev v panogi tudi na vaših ramenih. Samo od marca do decembra 2020 je bilo odpuščenih preko 12.300 delavcev iz te panoge, ugasnilo je več kot 3000 subjektov."

Martin Dular, sekretar Skei Štajerska, pove, da so razmere pri dobaviteljih avtomobilski industriji kljub pandemiji razmeroma dobre: "Pri poslovanju največjih v Mariboru, kot so Palfinger, ADK, Starkom, nimamo nobenih signalov, da bi imela podjetja kakšne težave." Spomni pa na Cimos, ki je zaprl tovarno v mariborski Coni Tezno, okoli 150 tam zaposlenih pa je končalo na borzi dela. Tudi Gorazd Bende, direktor Cone Tezno, kjer deluje okoli 200 podjetij, pravi, da se vpliv pandemije kaže pri zmanjšanju števila zaposlenih za nekaj sto. Te številke bi se lahko povečale, če vlada ne bo več subvencionirala čakanja na delo. Tudi podjetje Tam Europe, ki je v kitajski lasti, v času pandemije ni veliko proizvedlo, njihova naročila pa delijo usodo okrevanja letališkega prometa. Kot je znano, stojijo tudi tekoči trakovi v lakirnici Magne v Slivnici, a se okoli 160 tam zaposlenih dnevno vozi na delo v matično graško tovarno.

Za Mariborsko livarno (MLM) pa se je po besedah direktorja Davorja Šenije letošnje leto začelo optimistično: "Imamo povečan obseg dela, zato začasno zaposlujemo tudi agencijske delavce, da lahko zagotovimo dobave kupcem. Najhujšo krizo smo prebrodili in prihodki od prodaje v prvih dveh mesecih letošnjega leta presegajo primerljivo obdobje leta 2020, tako da smo dosegli raven realizacije pred korono." Šenija še ocenjuje, da je bila pomoč države v obliki protikoronske zakonodaje za premagovanje gospodarskih posledic pandemije potrebna in dobrodošla: "Zaradi povečanega obsega dela in stabilnega stanja naročil se že od septembra lani ne poslužujemo več ukrepov PKP. Bi pa bili dobrodošli dodatni ukrepi v obliki spodbud in subvencij za nove projekte, ki bi prinašali tudi nova delovna mesta," še meni Šenija.

SPODNJE PODRAVJE: Stabilni trije velikani

Po napovedi o likvidaciji ormoškega podjetja za proizvodnjo očal, ki sodi pod skupino Safilo s sedežem v italijanski Parmi, zaradi katere bo delo izgubilo vseh 557 zaposlenih, Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje RS (ZZRS) ocenjuje, da bo del zaposlenih, ki veljajo za dobro izurjeno delovno silo svojo priložnost lahko našel tudi na Ptujskem. Tri največja podjetja, Perutnina, Talum in Boxmark, so namreč krizne čase dobro prebrodila. Talum in Boxmark tudi s pomočjo državnih pomoči, medtem ko jih Perutnina z izjemo nadomestil za karantene sploh ni uporabila.

Zanimivo je, da se je čas pred začetkom epidemije na regionalnem trgu dela (spodnje Podravje) začel z izjemno dobro napovedjo zaposlovanja in zmanjševanja brezposelnosti. Napovedi delodajalcev so bile za prvo polletje 2020 po anketi, opravljeni jeseni 2019, precej optimistične, saj so napovedovali rast zaposlenosti in jih je najbolj skrbel primanjkljaj ustreznega kadra. Na območni službi ZZRS so pričakovali rekordno nizko število brezposelnih in celo upali, da bi se to utegnilo spustiti pod dva tisoč. A se je vse spremenilo.

Epidemija in ukrepi za zajezitev njenih posledic so povzročili precejšen pretres na trgu dela. Število brezposelnih je na omenjeni enoti ZZRS že v lanskem času od konca februarja do maja z 2926 naraslo na 3500. In približno takšno je njihovo število tudi ob pravkar najavljeni likvidaciji ormoškega Safila. Vendar Širovnik napoveduje tudi, da se bo zaradi sezonskih del že tradicionalno ta številka s poletjem znižala in se ustalila okoli 3000.

Žirovnik poudarja, da bi bilo število delavcev, ki bi izgubili zaposlitev oziroma število brezposelnih, še veliko večje, če ne bi bilo interventnih ukrepov na trgu dela: "Zlasti ukrep čakanja na delo doma je ohranil veliko delovnih mest in omogočil podjetjem, da so prebrodila najtežje obdobje, ko sta se življenje in delo praktično ustavili. Podatki kažejo, da je več kot 200 družb s tega območja koristilo interventne ukrepe."

Po zadnjih podatki zavoda iz letošnjega marca so družbe na ptujskem območju skupno koristile pomoč države za več kot 2700 zaposlenih. Največ jih je porabila skupina Talum (2,6 milijona evrov) za skupno 1332 zaposlenih, od tega največ za čakanje na delo (2,3 milijona), ki so jih koristili od marca lani in do januarja letos. V Boxmarku so izrabili za 888 tisoč evrov pomoči za 890 oseb, medtem ko Perutnina interventnih ukrepov, razen za karantene, sploh ni potrebovala. Za letos je razvidno, da večja podjetja večinoma sploh niso več koristila teh ukrepov.

Žirovnik ocenjuje, da večje družbe na tem območju "tradicionalno predstavljajo neko stabilnost zaposlenosti in zaposlovanja".

Tudi napovedi vodstev omenjenih največjih treh podjetij so precej optimistične. V družbi Boxmark so se po lanskem odpuščanju zdaj usmerili predvsem v razvoj blagovnih znamk višjega cenovnega razreda in zaposlovanje višje izobraženih kadrov, medtem ko je živilskopredelovalna panoga prehrane zelo stabilna in je po podatkih skupine Perutnina, d.d., pravzaprav v rasti in je tako tudi zaposlovanje.

Je pa Žirovnik prepričan, da bo v perspektivi v vseh panogah nujno določeno prestrukturiranje, kar ne pomeni nujno, da se bo število zaposlenih dolgoročno zmanjševalo.

"Morda se odvije scenarij, ki lahko pomeni nov zagon in preboj v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, kar bi bilo zagotovo odlično za celotno regijo," napoveduje Žirovnik.

POMURJE: Za zdaj brez črnih scenarijev

"Trenutno nimamo nobene informacije, da bi v kateremkoli pomurskem podjetju razmišljali o zapiranju proizvodnje," pravi direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah. Kot pojasnjuje, se v večini proizvodnih podjetij v regiji, ki so v tuji lasti, ukvarjajo tudi z razvojem produktov, ne zgolj s klasično proizvodnjo. "V primerih podjetij, ki se zapirajo, tako v Ormožu kot v Slovenj Gradcu, ni bilo tovrstnih razvojnih programov, temveč zgolj proizvodnja. Ta pa je za takšne panoge v Sloveniji postala predraga," pravi Grah, ki meni, da je eden od razlogov za to tudi letošnji dvig minimalne plače za 8,9 odstotka. "V večjih podjetjih v regiji, ki so v tuji lasti, trenutno ravno nasprotno razmišljajo o novih investicijah." Napovedan investicijski ciklus je tudi posledica dejstva, da je večina teh podjetij s področja kovinskopredelovalne industrije, ki je pandemija ni prizadela v taki meri. Nepoškodovane so v tem pogledu ostale tudi oskrbne verige v tej panogi.

"Veliko je odvisno, v kateri branži deluje posamezno podjetje, saj so razlike velike," pravi Grah, ki dodaja, da so v tekstilni industriji v regiji precej bolj nastradali. V PGZ so v zvezi s posledicami epidemije na poslovanje podjetij februarja naredili tudi analizo med gospodarskimi družbami članicami zbornice. Po podatkih iz podjetij, ki skupno zaposlujejo okoli petino vseh zaposlenih v regiji, je 62 odstotkov podjetij lani zabeležilo padec prodaje, kar 33 odstotkov pa je napovedalo, da bodo poslovno leto zaključili z rastjo, ki bo v povprečju 15-odstotna. Od anketiranih podjetij jih kar 90 odstotkov za lansko leto pričakuje dobiček. Pri tem je še zanimiv podatek, da 49 odstotkov anketiranih podjetij ni koristilo državne pomoči. Sicer so v podjetjih kot najboljše vladne ukrepe ocenili čakanje na delo, skrajšan delovni čas in odlog kreditnih obveznosti. V pomurskih turističnih podjetjih so po ocenah PGZ v lanskem letu doživeli od 30- do 40-odstotni padec prihodkov, večji padec so preprečili z uspešnim poslovanjem poleti, tudi zaradi turističnih vavčerjev, ki jih po pričakovanju v podjetjih v tej panogi označujejo za najboljši ukrep. Pri tem je tudi nekaj podjetij, ki so v času epidemije izstopala z uspešnim poslovanjem. Tak je na primer ljutomerski Cleangrad, ki sodeluje s Pfizerjem pri dobavi čistih prostorov za proizvodnjo cepiva, pa tudi nekatera živilska podjetja (Pomurske mlekarne).

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je brezposelnost januarja letos nekoliko narasla, pri tem se je v primerjavi z lanskim decembrom brezposelnost najbolj povečala ravno v pomurski regiji, in sicer za 8,4 odstotka. A kot pojasnjuje Aleksander Kavčič, sicer nekdanji poslanec SMC, ki je pred kratkim prevzel vodenje murskosoboške enote zavoda, gre za dolgoletni trend, po katerem je v Pomurju največ brezposelnih oseb januarja, saj je v regiji veliko sezonskega zaposlovanja v gradbeništvu, kmetijstvu, predelovalnih in storitvenih dejavnostih. "Konec leta preteče veliko pogodb o zaposlitvi, delavci se prijavijo pri nas za zimske mesece in spomladi ponovno nadaljujejo delo, velikokrat celo pri istih delodajalcih. Na podoben način se veliko delavcev zaposluje tudi čez mejo v Avstriji." Hkrati je murskosoboška enota zavoda edina v državi, kjer so zabeležili manj brezposelnih kot v istem obdobju lani.

KOROŠKA: Ohranjajo kondicijo, a bojazen pred novimi odhodi ostaja

Da bo ameriška multinacionalka do konca leta zaprla tovarno Adient v Slovenj Gradcu s 430 zaposlenimi, je bilo za vse veliko presenečenje. Kot razlog navajajo, da Slovenija z vidika stroškov ni več najboljša država. Kaj to pomeni za koroško izvozno naravnano gospodarstvo, ki je v zadnjih letih uspešno in ohranja proizvodnjo oziroma rast?

"Nepričakovan scenarij zapiranja podjetja sooča regijo z novo situacijo, ki bo gotovo za nekaj časa poslabšala sliko Koroške, saj gre za spremembe pri enem največjih zaposlovalcev, ki s pomembnim deležem prispeva k uspešnosti poslovanja Koroške. Obenem pa potrebe na trgu dela kažejo, da se bodo z dobrim povezovanjem in koordinacijo koroških in savinjsko-šaleških podjetij, ki bodo z zaposlovanjem pomagala omiliti kadrovski prehod, zdaj nakazani neželeni trendi kazalcev preusmerili in se v nadaljnjem obdobju tudi uravnotežili," je optimistična Aleksandra Gradišnik, direktorica GZS - Koroške gospodarske zbornice. Z zaprtjem Adienta, ki je četrti največji zaposlovalec v regiji, se spreminja regijska struktura gospodarstva glede na velikost družb. Ob manjšem številu velikih podjetij, ki imajo svojo specifiko, se povečuje število srednjih družb, ki se tudi hitreje prilagajajo tržnim razmeram. Gre za razvojno naravnana podjetja, kjer je močno zastopana tudi družinska lastniška struktura.

Koroško gosodarstvo ima svoje mesto v svetu. Da regijsko gospodarstvo ohranja relativno dobro kondicijo, izhaja predvsem iz strukture gospodarskih dejavnosti. "Nosilke razvoja so izvozno naravnane predelovalne dejavnosti, ki jim je v kriznih razmerah uspelo nadaljevati aktivnosti. To se kaže na trgu dela, kjer med 25.000 delovno aktivnimi dobra polovica prebivalcev regije dela v gospodarstvu, brezposelnost pa z okvirno 2500 osebami ostaja pod slovenskim povprečjem in je v letošnjem februarju za 2,2 odstotka nižja kot pred enim letom," aktualno stanje komentira Gradišnikova. Kljub temu ocenjuje, da se se bodo spremembe in prilagajanja razmeram v prihodnje še dogajale. Jaka Šilak, sekretar sindikata območne enote ZSSS Podravje in Koroška, kjer zaprtju slovenjgraške tovarne ostro nasprotujejo, izraža bojazen pred novimi odhodi koncernov iz Slovenije. "Glede podjetij s področja avtomobilske industrije, ki so v tuji lasti, me je strah, kaj se bo dogajalo v bodoče, saj lastniki dejavnost koncentrirajo na lokacijah, kjer je delovna sila cenejša in so logistično bolj dostopne. V Sloveniji se je doslej veliko izdelovala notranja oprema za bolj prestižne modele oziroma znamke vozil, zdaj je pa problem, da vse več proizvajalcev prehaja na elektrifikacijo. Ti avtomobili so že v osnovi dražji, zato je povpraševanje po boljši opremi oziroma prestižu manjše. Posledično je zaznati upad naročil tovrstne opreme," je dejal Šilak. Drugi vzrok je v visokih stroških dela, tu bi morala pristopiti država in znižati kak davek ali vsaj ustvariti bolj ugodne razmere za tuje korporacije, dodaja.

Po stečaju Preventa pred dobrimi desetimi leti je to največje načrtovano odpuščanje na Koroškem. Pri tem velja omeniti, da je veliko zaposlenih starejših, nad 50. letom starosti, kar pomeni, da so težje zaposljivi, določene posledice na zdravju zagotovo mnogi čutijo tudi zaradi dolgotrajnega dela v proizvodnji. V Slovenj Gradcu sta se v tem tednu mudila tudi ministra za gospodarstvo in za delo Zdravko Počivalšek in Janez Cigler Kralj, ki sta po pogovoru z lastnikom povedala, da je odločitev glede zaprtja proizvodnje v Slovenj Gradcu dokončna. Napovedala pa sta, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da najdejo novega investitorja. Nekaj interesentov za nadaljevanje proizvodnje na lokaciji Adienta menda že imajo, o imenih ne govorijo.

CELJSKO: V regiji tokrat ne odpuščajo, temveč zaposlujejo

Rdeča nit odpuščanj v zadnjem času so podjetja v tuji lasti. Tuji lastniki lahko zelo hitro sporočijo, da bodo morali odpuščati, hkrati pa lahko enako hitro znova iščejo delovno silo. Tak sistem je, kot pravijo, bolj ekonomičen. Tudi na širšem celjskem območju so takšni primeri že bili. Tako je denimo Steklarna Rogaška, ki je v lasti finske skupine Fiskars, pred letom napovedala večja odpuščanja. Dvesto ljudi naj bi bilo preveč. Delno je odpuščanja izvedla, trenutno pa za delo na različnih delovnih mestih išče 58 novih sodelavcev. "Tako kot za odločitev za zmanjšanje delovnih mest je tudi zdaj razlog za povečanje števila delovnih mest nenehno spreminjanje vedenja potrošnikov in tržnega okolja, ki mu sledi Rogaška. Po slabem letu dni so se trgi prebudili. Veliko prispeva tudi dejstvo, da so naša prizadevanja v skupini Fiskars za povečanje prodaje na ameriškem in kitajskem trgu uspela, ravno tako pozitivne rezultate kaže naša usmerjenost v krepitev spletne prodaje," so razlog za ponovne zaposlitve opisali v Steklarni.

Podobnemu razmišljanju smo bili priča v nekdanji skupini Gorenje. Novi lastnik, družba Hisense, je ob prvem valu koronakrize zaznal zmanjšanje povpraševanja na svetovni ravni, zato je lani spomladi napovedal drastična odpuščanja. Prve napovedi o tisoč presežnih delavcih se kasneje niso v celoti uresničile, le nekaj mesecev pozneje pa je imel Hisense velike težave z iskanjem delavcev za novo tovarno televizorjev. Delovno silo je moral poiskati zunaj meja. Ker delavce še potrebuje, je zdaj Gorenje upanje za delavce, ki so delo izgubili v Adientu. "S podjetjem Adient se bomo v prihodnjih dneh zagotovo povezali. Pripravljeni smo zaposliti usposobljene delavce, tako za določen kot za nedoločen čas (to velja za Adient in za Safilo). Trenutno še iščemo delavce za tovarno televizorjev Hisense Europe Electronics, za proizvodnjo TV-aparatov, v Gorenju pa predvsem strojnike, viličariste, tudi mojstre in višje profile. Priložnost imajo tudi delavci v strokovnih službah (na primer nabava, IT, tehnologija in podobno)," sporočajo iz Gorenja. Na veliko so pred časom zaposlovali tudi v nazarskem podjetju BSH Nazarje. Lani so zaposlili 200 novih sodelavcev. Kot je že takrat pojasnil prvi mož podjetja Boštjan Gorjup, gre njim takšna kriza, ko morajo ljudje ostajati doma, na roko, saj potem več potrošijo za nakup gospodinjskih aparatov. Še vedno ljudi za različna proizvodna dela in skladišča išče Plastika Skaza.

Sicer je v regiji kar nekaj podjetij, ki so intenzivno proizvodno usmerjena in so v tuji lasti, torej podjetij, kjer se tuji lastniki lahko najhitreje odločijo, da zaprejo vrata. A po oceni sekretarja sindikata SKEI v Celju Mirka Hircija trenutno ni signalov, da bi se to lahko zgodilo. "O tem zdaj tudi sam veliko razmišljam, ker so se stvari v Ormožu in Slovenj Gradcu odvile tako na hitro. Niti si ne upam razmišljati, da bi se kaj podobnega zgodilo v našem okolju. Je pa dejstvo, da je kar nekaj direktorjev v teh intenzivno delovnih panogah potarnalo nad dvigom minimalne plače. Takšna podjetja imajo namreč veliko zaposlenih z minimalno plačo in so se jim poslovne številke precej spremenile," razmišlja Hirci.

Ga pa že danes skrbi, kaj bo s podjetji, ki so v okviru avtomobilske industrije vezani na proizvodnjo motorjev z notranjim izgorevanjem, če se do leta 2030 uresničijo napovedi o proizvodnji le še električnih avtomobilov.