Vodenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ste prevzeli tik pred drugim valom epidemije covida-19. Sicer ste s predhodnico Aleksandro Pivec sodelovali že prej, kot državni sekretar, a zdi se, da se je ona predvsem zadnjih nekaj mesecev ministrovanja ukvarjala bolj sama s sabo kot pa z vsebino. Je to pustilo senco na ministrstvu?
"Mislim, da ne. Midva sva dobro sodelovala vse do bridkega konca. Ministrica se je, potem ko je postala predsednica stranke Desus in podpredsednica vlade, posvečala predvsem političnemu delu, meni pa je prepustila bolj vsebinsko plat ministrstva. Osebno ocenjujem, da je za ministrstvo dobro, da se je to obdobje, kakorkoli že pač, končalo. Poudarjam - kakorkoli. Z mano ali brez mene. To sploh ni pomembno, važno je, da je ministrstvo trenutno v dobri kondiciji."
Kako pa ste se ujeli v vladni ekipi? Ima ta vlada posluh za kmetijstvo?
"Ja, vlada ima posluh za ta sektor. S predsednikom vlade sva se večkrat na kratko sestala in pogovarjala sva se predvsem o vsebinskih stvareh. Ne štejem se za klasičnega politika, seveda sem minister in zato tudi politik, to je nesporno dejstvo, a želim to vlogo opravljati predvsem kot strokovnjak, zato sem prepričan, da bi lahko deloval v vsaki vladi. Ne nazadnje so me tako ocenili tudi poslanci. Celo opozicija je dala zelo pomembno sporočilo, da nima nič proti Jožetu Podgoršku kot ministru, da pa bo glasovala proti Jožetu Podgoršku kot ministru v vladi Janeza Janše. To pomeni, da me je tudi politika sprejela na nevtralen način, predvsem kot strokovnjaka s tega področja in to mi veliko pomeni"
Kaj pa vpetost kmetijstva v protikoronske pakete? Prišli ste kar pozno na vrsto.
"Kmetijski sektor nikoli ni bil v ospredju protikoronskih ukrepov, saj ne nazadnje ni sektor, ki bi bil zaprt. Tudi po vseh odlokih kmetijstvo lahko deluje dokaj normalno. Kmetje lahko delajo po deveti uri zvečer, lahko grejo čez meje občin, če so tam lastniki zemlje, kmetijske zadruge so odprte ... Kmetijstvo je panoga, ki je ni mogoče zapreti, in je tudi nismo zaprli. Glede pomoči pa - večina ukrepov, ki so jih pripravili na gospodarskem ministrstvu in ministrstvu za delo, se dotika tudi kmetijskega sektorja. Ukrepi, ki so za kmetijstvo specifični, pa so krizna destilacija in zelena trgatev za vinski sektor ter pomoč za izpad dohodka po posameznih sektorjih. V spomladanskem obdobju je bilo za kmetijstvo namenjenih 15 milijonov evrov, v drugem delu še ne vemo, koliko denarja bo na koncu porabljenega."
Kako so kmetje sicer prebrodili prvi val krize?
"Spomnimo se, da so nam ob zaprtju mej grozile odpovedi pogodb pri italijanskih in hrvaških kupcih mleka. Takrat je obstajala bojazen, da nam bo vsak dan na domačih dvoriščih ostajalo pol milijona litrov mleka. Toliko ga namreč vsak dan izvozimo. Potem se je zgodil ključen premik, ko so se za isto mizo usedli kmetje, zadruge, živilskopredelovalna industrija in tudi trgovci. Maj je postal mesec slovenskega mleka in verjetno nikoli več ne bomo kupovali tako poceni mlečnih izdelkov, kot smo jih takrat. Vsi akterji so se dogovorili, da bodo kupili čisto vse slovensko mleko, in ga zato nismo zlivali stran. Mlečne kmetije praktično niso občutile posledic covida, razen da je nekoliko padla odkupna cena."
A to ne velja za vse sektorje. Najbolj smo samooskrbni ravno na tistih področjih, kjer je dobra agroživilska veriga, kot ste jo opisali pri mleku. Tako je na primer še na področju perutninarstva, kjer podjetja sodelujejo s kooperanti, in ponekod v vinskem sektorju. Zakaj tak sistem ne deluje pri prašičereji, zelenjadarstvu in sadjarstvu, kjer smo najmanj samooskrbni?
"Ko bi vedeli, bi to skušali popraviti. Med prvim valom covida sem bil kot državni sekretar vodja krizne skupine za iskanje ukrepov. Vsi smo takrat ugotavljali, da so verige, ki so bile vzpostavljene že pred covidom, dobro delovale tudi v času epidemije. Tisti, ki so imeli pogodbe za odkup bikov, prašičev ali solate, so vse lahko prodali. Ukvarjali smo se s tistimi, ki so na nek način samostojni igralci na tržnem delu. Oblikovanje verig in povezovanje je izjemno pomembno."
V naši stranki bo, kot kaže, še zelo zanimivo
Kmetje letos še bolj kot sicer opozarjajo na nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov, saj pogosto ne pokrijejo niti proizvodnih stroškov. Minister teh cen seveda ne more regulirati, kaj pa lahko stori?
"Tako je, minister ne more določiti minimalne cene niti marž. Ne moremo preprečiti uvoza. Če je nekaj, kar je na polici, varno, ne moremo prodaje zaustaviti. V marcu smo sprejeli interventni zakon za zaporo mej, če bi bila ogrožena prehranska varnost Slovenije. Torej če bi nam začelo primanjkovati krušnih žit, bi lahko prepovedali prodajo zunaj meja države. Kmalu smo iz EU dobili jasno opozorilo, da je to prepovedano, in zakon smo pred predvidenim rokom umaknili. Ministrstvo slovenskim kmetom lahko pomaga s promocijo in to bomo počeli še naprej. Najbolj učinkovito je, da se kmetje vključijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije. To je vse, kar lahko storimo, potem je na vrsti gospodarstvo. V Nemčiji so kmetje z zahtevo po povišanju odkupnih cen in povečanju količin odkupa šli do živilskih podjetij in se začeli z njimi pogajati. Če ne bodo ničesar dosegli, grozijo tudi z bojkotom dobave. Ne govorim, da je potreben boj ali nepokorščina, dejstvo pa je, da se mora sektor povezati in tako nastopati na trgu. Ta del pri nas manjka. Navajeni smo, da vedno pomagamo s finančno injekcijo, a to je le kratkoročna rešitev in potuha. Glede povezanosti smo na repu držav članic EU, dolgo smo bili brez kakršne koli organizacije pridelovalcev. Zdaj gre malo na bolje in za povezovanje namenjamo tudi sredstva v razpisih."
A vemo, da se slovenski izdelki težje borijo na trgu, kjer je tudi tuja hrana z nalepko Slovensko, pa je bila pri nas le pakirana. Glede na to, da ste v preteklosti bili prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, so vam take prakse verjetno znane.
"Spomnim se primera, da so bili zrezki v Sloveniji le zapakirani in je na njih bil velik napis Slovenski izdelek. Inšpekcija je ugotovila, da je vse v skladu z evropsko zakonodajo, po kateri se označuje le zadnja faza izdelave. Ugotovljeno je bilo samo to, da je bila morda preveč poudarjena ta zadnja faza. Na etiketi so sicer bile vse podrobnosti o tem, kje je bila žival rojena, vzrejena in zaklana. Tu lahko govorimo o nepošteni praksi, ne pa o nedovoljeni. Četudi je to dovoljeno, osebno menim, da gre za nepošteno prakso, zato ker se kot potrošnik odločamo na podlagi prvega vtisa, ne beremo pa deklaracije."
Pa smo potrošniki vseeno bolj ozaveščeni kot nekoč?
"Od potrošnikov veliko pričakujemo. Moramo vedeti, da še vedno nagovarjamo tiste, ki so pred 30 leti hodili po hrano v Italijo in Avstrijo, saj so bili prepričani, da imajo tam boljše testenine. Zdaj mora ta isti kupec svojo percepcijo obrniti na glavo in razmišljati, da je domače boljše kot tuje. Ozaveščanje o pomenu lokalne hrane je delo na dolg rok. Zagotovo gre na boljše, nismo pa še tam kot Avstrijci, ki tuje hrane skoraj ne kupujejo. A to je proces petdesetih let, mi pa se s tem ukvarjamo šele zadnji dve desetletji. Nagovarjati in vzgajati moramo nove generacije."
Ob predstavitvi za novega ministra ste oktobra izpostavili več prioritet, med njimi tudi zakon o kmetijstvu in zakon o zemljiški politiki. Prednostno ste izpostavili še ureditev definicije pravega kmeta, za kar se zavzema tudi novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Kako daleč ste pri realizaciji?
"Pri zakonu o kmetijstvu in paketu o zemljiščih smo v zaključni fazi usklajevanja. V ponedeljek imamo svet za kmetijstvo, kjer bosta to najbolj pomembni temi. Predstavili bomo zakonska izhodišča in verjetno bomo dali že v ponedeljek oba zakonska paketa tudi v javno razpravo. Pri zakonu o kmetijstvu smo zelo blizu uskladitve. Kar se tiče zemljiškega paketa, pa sem ga razdelil v dva dela. Prvi, ki bo šel naprej in je bolj ali maj usklajen, zajema odpravo administracije pri namakalnih sistemih, komasacijah in prednostnih vrstnih redih pri nakupu zemljišč. Na tej točki pa ne odgovarjamo na drugi del, ko je govor o skladu kmetijskih zemljišč in razdelitvi javnih zemljišč med zakupnike. Tega za zdaj ne bomo odpirali. Tu je usklajevanje preveč v negotovi situaciji. Tisti, ki zemljišča imajo, jih ne bodo želeli pustiti, tisti, ki jih nimajo, si jih želijo. Tu bo treba najti vmesno pot, a v času covida je to zelo težko. Zato s tem ne bomo hiteli, si pa želimo, da bi se v prvi polovici leta 2021 premaknili vsaj pri iskanju kompromisov. Pomembna prioriteta je tudi ureditev definicije kmeta. V vsakem primeru bomo morali razdeliti kmetijstvo na dva dela. Na tiste, ki pomembno vplivajo na samooskrbo države, in tiste, ki so pomembni za obdelanost podeželja. Oboje potrebujemo in vsake moramo naslavljati z drugačnimi ukrepi, a zdaj še nismo v fazi, ko bi si upali postaviti te definicije."
Tiste, ki niso tako vpeti v gospodarske tokove, bi torej spodbujali z ukrepi, da bi še naprej skrbeli za krajino. Včasih se pojavljajo očitki, da gre tukaj bolj za socialni korektiv kot za krepitev kmetijstva kot gospodarske panoge.
"Skupna kmetijska politika je sestavljena iz dveh stebrov. Eden predvideva neposredna plačila, drugi pa intervencije za program razvoja podeželja. Zagotavljati moramo tudi intervencije za vzdrževanje podeželja. Na težko obdelovalnih površinah si želimo predvsem to, da bi bila zemlja tam obdelana. Da se travniki ne bi zaraščali, je za taka območja najprimernejša pašna živina. Ti ukrepi z vidika povečanja samooskrbe nimajo nič, a so za nas vseeno pomembni. Želeli bi si, da bi se tudi na takih kmetijah povečala dodana vrednost. Če se bomo na takih kmetijah pogovarjali le o litrih in kilogramih, nam ni pomoči. Treba je povečati dodano vrednost in se povezati s turizmom."
Kaj pa tiste druge kmetije, ki bi jih bolj uvrstili v gospodarsko panogo? So dovolj razvite in modernizirane ali se še prevečkrat zgodi, da je pridelek odvisen od vremena?
"Nekaj korakov v modernizaciji smo naredili že v tem programskem obdobju. Ker želimo povečati stabilnost pridelave tako, da kmetijstvo prilagajamo vremenskim vplivom, spodbujamo investicije za namakanje, zaščitne mreže proti toči in postavitev rastlinjakov. Za ta namen smo dodali sredstva s tistih področij, kjer je črpanje slabše, in dvignili deleže sofinanciranja za približno 20 odstotkov. Vemo, da nas tukaj čakajo izzivi, a tudi pri nas že imamo tehnologije, tako da kmetje z droni posnamejo njivo pšenice, to informacijo prenesejo na škropilnico in tretirajo le tam, kjer je treba. Imamo nekaj zelo razvitih kmetij, res pa je, da je struktura naših kmetij taka, da si zaradi svoje majhnosti ne morejo privoščiti velikih investicij, saj jih ne bi poravnali prej kot v stotih letih."
Tudi kmetijstvo večkrat ogrožajo bolezni. Trenutno nam grozi afriška prašičja kuga, čeprav je pri nas za zdaj ni. Kako bomo ukrepali, da jo preprečimo, oziroma kako, če se pojavi tudi pri nas?
"Pripravili smo interventni zakon, ki je že šel v vladno proceduro. Predvidoma 26. novembra bo sprejet na vladi in potem gre v državni zbor. Ta zakon je izjemno pomemben, saj bo podlaga za ukrepanje. Zakon namreč omogoča intervencije kot na primer mehanskih pregrad za prehajanje divjih prašičev in uvaja biovarnostne ukrepe na kmetijah. Če se bolezen pojavi tudi pri nas, bomo morali motivirati vse prašičerejce, da bodo dosledno izvajali ukrepe. Tukaj je situacija podobna kot pri covidu. Če bomo dosledno upoštevali ukrepe, obstaja velika verjetnost, da bomo zamejili bolezen. Če ne, je ne bomo in lahko sprejmemo še deset zakonov. Kuga je že na Madžarskem, v Nemčiji in Srbiji. Da je pri nas ni, je posledica velike sreče. Zadnja dognanja kažejo, da se je tudi zaradi trenutnih omejitev gibanja prenos kuge upočasnil, saj jo zdaj prenašajo le še divje svinje."
Izogniti pa se ji verjetno ne bomo mogli?
"Mislim, da ne, zato se moramo pripraviti. Pričakoval sem jo že preteklo leto. Zdaj smo konec 2020. in je še ni. Tudi na tem področju se išče cepivo. Morda pa nam uspe, da bo cepivo na voljo, preden pride kuga do nas."
Zaradi številnih očitkov zoper družbo Slovenski državni gozdovi ste napovedali forenzični pregled. Kaj se dogaja na tem področju?
"Enajstega novembra je bil objavljen razpis za forenziko in že tečejo postopki za izbor izvajalca. Vsi si želimo, da zaključimo to zgodbo in ugotovimo, ali je res prišlo do odlivov sredstev. Če je bilo karkoli narobe, moramo to ugotoviti in ukrepati. Verjamem pa, da se tam pravi direktor še ni rodil in se nikoli verjetno ne bo. Družba namreč obvladuje 20 odstotkov slovenskega gozda, interes za vodenje je zato velik, in tisti, ki jo vodi, je vedno napadan."
Morda pa nam uspe, da bo cepivo na voljo, preden pride kuga do nas
Glede na to, da ste minister tudi za gozdarstvo - kaj pa ta sektor?
"Posestvena struktura je tukaj še bolj problematična kot pri kmetijskih površinah. Imamo namreč več kot 400 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov, zato je povezovanje ključno, predvsem sodelovanje s kupci lesa in z lesnopredelovalno industrijo. Državnih gozdov je 20 odstotkov in tam letno posekamo okoli milijon kubikov sortimentov, v zasebnih gozdovih pa bi lahko posekali okoli pet milijonov kubikov. Ker država ni edini in najpomembnejši dobavitelj, je treba začeti razmišljati o sistemih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi."
Ker ste minister iz kvot Desusa in ker se bliža kongres, kjer imate tudi volilno pravico, me za konec zanima, koga boste podprli in kako vidite vračanje Karla Erjavca na vrh stranke.
"Stranka si v tem trenutku zasluži predvsem enotnost, zato bom tudi sam podprl kandidata, za katerega se bomo odločili skupaj s poslanci in ministrom Gantarjem. Če bo to Karl Erjavec, bo imel tudi mojo podporo. Ali je to dobra odločitev, pa bo pokazal čas. Glede na politične izkušnje je zagotovo primeren kandidat, znal bo bolj povezati stranko, zagotovo pa bo tudi zahteven sogovornik predsedniku vlade. V naši stranki bo, kot kaže, še zelo zanimivo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
