(INTERVJU) Roberta Metsola: Evropski parlament bo določal smer Evrope. Zaščititi moramo evropsko demokracijo

V začetku tedna je bila v sklopu turneje pred evropskimi volitvami v Sloveniji na obisku predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Sestala se je s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, predsednico republike Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom. S Pirc Musarjevo sta pozvali k aktivni udeležbi na evropskih volitvah. Metsola je tudi sodelovala na javni tribuni z mladimi in predstavniki civilne družbe. Soočili so jo s problematiko vojne v Gazi, pravico žensk do splava in podnebnimi spremembami. Iz njenega kabineta so v zadnjem trenutku odpovedali dogovorjen intervju in ponudili, da bodo na vprašanja odgovorili pisno. Na vprašanje o dvojnih merilih pri vojni v Ukrajini in Gazi niso odgovorili. 

V kakšnem stanju je Evropska unija pred prihajajočimi volitvami?

"Trenutno situacijo najbolj zaznamuje vojna v Ukrajini. Ne smemo pozabiti, da ta pomeni trajno grožnjo za celo EU, njen demokratični sistem, stabilnost, vrednote in evropski način življenja. Demokracije ne bi smeli imeti za samoumevno. Zanjo se moramo boriti vsak dan. Zato bodo naslednje evropske volitve ključne. Zaščititi moramo evropsko demokracijo. Da bomo lahko to storili, pozivam vse Slovence in vse Evropejce, naj glasujejo in odločijo, kakšna bo usmeritev Evrope v prihodnjih petih letih. Slovenijo in druge države EU sem obiskala zato, da bi njihove prebivalce, zlasti mlade, prepričala, naj gredo na volišča in oddajo svoj glas."

Kako jih boste prepričali?

"Da so volitve pomembne, je veliko argumentov. Poleg tega, kar sem pravkar povedala, je zelo pomembno poudariti, da Evropski parlament spreminja stvari z oblikovanjem politik, ki vplivajo na vsakdanje življenje vseh nas, med drugim na področju digitalnih tehnologij, zdravja, migracij, gospodarstva, podnebja in varnostne politike. Evropske volitve nam vsem še bolj približajo EU, saj je na njih zastopan vsak kotiček EU. Ljudje iz vseh držav članic odločajo o tem, kdo jih bo zastopal v Bruslju. Volitve pomenijo tudi pravico do tega, da svoje izvoljene predstavnike pokličete k odgovornosti. Če ne volite, bodo namesto vas odločali drugi. V tem sklicu parlamenta smo dali globalni geopolitiki evropski pečat in branili svojo pot v nenehno spreminjajočem se svetu. Močnejši smo postali ravno zaradi vseh izzivov, s katerimi smo se soočili. S pandemijo kovida in invazijo na Ukrajino, na primer. Ohranili smo konstruktivno evropsko večino - in to moramo ponoviti."

So volitve pomembne tudi zaradi radikalizacije političnega prostora in vzpona populistov?

"Evropski parlament bo določal smer Evrope v prihodnjih petih letih. Izvoljeni poslanci bodo oblikovali politike in sprejemali zakonodaje, ki bodo vplivale na vse nas. Kot ste omenili, vidim grožnjo v tistih, ki bi raje uničevali kot gradili in katerih kampanje temeljijo na širjenju strahu, ne upanja. Boriti se moramo proti ekstremom – tako na levi kot na desni strani. Lažje je spodbujati populistično črno-belo zgodbo kot konstruktivno proevropsko zgodbo. Toda prepričana sem, da bi, če bi to zgodbo izpodbijali s pojasnjevanjem, zakaj so nekatere odločitve sprejete in da Evropa še vedno deluje, ljudje prišli volit. V tem kontekstu menim, da je le proevropski center tisti, ki je lahko uspešen in deluje v skupnem interesu Evropejcev."

Bo znova zavladala velika koalicija konservativcev, socialistov in liberalcev?

"Ne morem napovedati niti sestave naslednjega parlamenta niti povolilnih zavezništev. V politiki sem se naučila tega, da ničesar ne pričakujem in da sem vedno pripravljena na nepričakovano. Moja prioriteta je zdaj prepričati čim več ljudi, da se udeležijo letošnjih volitev. Vse drugo bo jasno po volitvah."

Vidite možnost sodelovanja med vašo Evropsko ljudsko stranko (EPP) in skrajno desno Stranko evropskih konservativcev in in reformistov (ECR), na kar je namignila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen?

"Kot predsednica Evropskega parlamenta sodelujem z vsemi demokratično izvoljenimi političnimi skupinami, voditelji in vladami. Kar se tiče strankarsko-političnih zadev, je to prej vprašanje za voditelje strank."

Glavni špicenkandidati letos ne kandidirajo na volitvah v EP. Zakaj? Kaj to pomeni?

"Koncept špicenkandidatov je zelo dobra ideja. Parlament jo podpira in bo spet vztrajal pri njem. Kot vemo, je imel svoje vzpone in padce, toda to je koncept, ki ga bom zagovarjala."

Sedanji mandat parlamenta zaznamuje zeleni prehod. Kaj bo zaznamovalo naslednjega?

"Zeleni prehod bo zagotovo ena od naših prioritet v prihodnjih letih. Toda moramo poskrbeti, da bo kompatibilen z našo konkurenčnostjo in da bo postal del naše agende za rast. Nihče ne bi smel zaostajati. Digitalna tranzicija, ki je povezana z izboljševanjem konkurenčnosti evropskega gospodarstva, je prav tako zelo pomembna. To bo vedno bolj pomembno v naslednjem mandatu. Pomemben bo tudi napredek na področju naše skupne politike o migracijah in azilu. Še ena prioriteta je širitev. Ne le za Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo ter Bosno in Hercegovino, ampak tudi za vse nas. Zato ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da bo širitev zahtevala spremembe, prilagajanje in reformo, ki bo omogočala delo v EU z 32, 33 ali 35 državami članicami. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da ni nič bolj pomembno kot grožnja, ki jo za mir predstavlja Rusija. Brez miru ne more biti ne stabilnosti ne blaginje ne varnosti. Zato mora Ukrajina dobiti to vojno, hkrati pa moramo vzpostaviti močan varnostni okvir EU."

Bi moral Evropski parlament prisluhniti zahtevam kmetovalcev pri uresničevanju zelenega dogovora?

"Prisluhniti moramo vsem, tudi evropskim kmetovalcem. Poznajo naravo in vedo, kaj vse je treba žrtvovati, da bi naše prodajne police napolnili s kakovostno hrano. Ni jih treba učiti, kako naj ravnajo z zemljo. Oni to zelo dobro vedo. Pomembno je, da razumemo, da mora biti zeleni dogovor, če naj bi postal realnost, sprejemljiv za vse. Spodbuditi mora naše gospodarstvo in biti mora realističen, da bo deležen podpore naših državljanov. Ne more biti zasnovan samo za tiste, ki si ga lahko privoščijo. Zeleni prehod moramo olajšati in pomagati ljudem, da ne bo nihče zaostajal. Mislim, da bo treba med novim mandatom evropskih institucij nenehno spremljati uresničevanje zelenega dogovora in ga, če bo potrebno, prilagajati ter ob tem slediti svojemu cilju, da do leta 2050 postanemo prva podnebno nevtralna celina."

Kakšna orodja ima Evropski parlament na voljo za preprečevanje vojn? Zakaj resolucije niso bolj učinkovite?

"Evropski parlament je - kot edina neposredno izvoljena institucija - glas Evropejcev in ima zelo velika pooblastila za sprejemanje agend. Pogosto spodbuja uresničevanje politik EU. Od prvega trenutka ruske invazije na Ukrajino se odziva z izražanjem podpore ukrajinskemu narodu in njihovim ustanovam. Bili smo prva institucija, ki je pozvala k sprejemu sankcij zoper Rusijo, in prvi, ki smo pozvali k podelitvi statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji. Ta dejanja so pozneje sprejele članice EU. Obstaja še veliko drugih primerov, ko je Evropski parlament odigral ključno vlogo pri uresničevanju politik EU. Še eno področje je Bližnji vzhod. Bili smo prva institucija EU, ki je pozvala k trajnemu premirju. Naj ob tej priložnosti pozdravim novo resolucijo Varnostnega sveta ZN o takojšnji prekinitvi ognja, brezpogojni izpustitvi talcev in odpravi vseh ovir za dostavo humanitarne pomoči na območje Gaze. Ta resolucija pomeni pomemben korak naprej in je v skladu z mnogimi resolucijami, ki jih je letos januarja, februarja in marca sprejel tudi Evropski parlament. EU mora odigrati svojo vlogo na Bližnjem vzhodu. Stabilnost in mir v tej regiji morata ostati naša prioriteta. Toda Evropski parlament je poleg resolucij razvil tudi druga orodja, ki podpirajo demokracijo in prispevajo k preprečevanju konfliktov. Med njimi so krepitev zmogljivosti za parlamente, ki so hrbtenica demokracije, parlamentarna mediacija (Dialog Jean Monnet), opazovanje volitev in zaščita borcev za človekove pravice (mreža Saharov). Evropski parlament krepi tudi svoja partnerstva in koordinacijo pri preventivni diplomaciji z mednarodnimi, regionalnimi in subregionalnimi akterji, kot so ZN, Ovse/Odihr, Nato, Afriška unija, afriške regionalne organizacije (denimo Ecowas), Organizacija ameriških držav in Zveza jugovzhodnih azijskih držav. Prepričani smo, da lahko tesnejše partnerstvo z ZN in njihovimi telesi, predvsem s Komisijo za izgradnjo miru, vodi k boljšemu usklajevanju pri preprečevanju konfliktov v svetu."

Izglasovali ste resolucijo o nepravilnostih pri volitvah v Srbiji. Kaj se lahko zgodi, če država, v tem primeru kandidatka za članstvo, ne spoštuje resolucije EP?

"Evropski parlament je najbolj vneti podpornik širitve EU. Zahodni Balkan smo pustili predolgo čakati. Zato pozdravljam nedavno odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Širitev ostaja naše najmočnejše geopolitično orodje, kajti razširjena EU pomeni močnejšo EU. Zato upam, da bo ta resolucija pozitivno vplivala na Srbijo, da se bo ta odzvala ter sprejela vse nujne ukrepe, da bo lahko nadaljevala svoje pridruževanje EU. Evropski parlament je dal jasno vedeti, da bo pri pristopnih pogajanjih s Srbijo napredek dosežen le tedaj, če bo država naredila velik korak naprej pri sprejemanju z EU povezanih reform, vključno z uresničevanjem priporočil Ovse in Beneške komisije. Evropski parlament je hkrati pozval Evropsko komisijo in Svet Evrope, naj pri tem procesu pridruževanja uporabita strogo pogojevanje glede dodeljevanja sredstev. Menim, da je to močno sporočilo, in upam, da ga bodo srbske oblasti upoštevale. Vedno smo podpirali politični pluralizem in krepitev inkluzivnega volilnega okolja v Srbiji, zlasti skozi medstrankarski dialog in proces parlamentarnega dialoga. Pripravljeni smo dodatno spodbujati smiselni dialog med vlado in opozicijo v Srbiji, da bi odpravili sedanjo klimo globoke politične polarizacije. Vsaka kandidatka za članstvo ima svojo lastno pot, toda vse morajo izpolniti enake pogoje za pridružitev."