Franja Žišt
Dr. Žan Lep: “Ljudje danes nimajo enakega strahu ali enake averzije do nasilja, kot so ju imeli v preteklosti, zato ker nimajo prvoosebne izkušnje vojne.”
Verjamem, da lahko znanost prispeva k pozitivnim družbenim spremembam, zato si prizadevam znanstvene ugotovitve prenesti v prakso in jih deliti z različnimi javnostmi," je nedavno ob prejemu Šumijevega priznanja za obetavnega mladega raziskovalca dejal doc. dr. Žan Lep z Oddelka za psihologijo Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete s področij socialne in ekonomske psihologije, v Centru za uporabno epistemologijo Pedagoškega inštituta pa raziskuje. Na fakulteti je vodja laboratorija za socialno psihologijo in politike, katedre za socialno psihologijo in namestnik predstojnice oddelka za psihologijo. Preučuje motivacijske in kognitivne temelje odločanja in vedenja, povezanega s širšimi področji državljanskega delovanja in udejstvovanja, politike, denarja in zdravja, "ki nam lahko pomagajo razumeti kompleksne družbene procese v sodobni družbi". Žan Lep je izjemen opazovalec in razlagalec družbe in eden vidnejših mislecev današnjega časa ne le v svoji generaciji.
Iz vsebine:
- Bo to, da otrok v šoli nekaj ur ne bo imel telefona, še vedno bo pa na njem preživel celo popoldne, večer in noč, res prispevalo k temu, da se bo pri otrocih kaj spremenilo?
- Zakaj vprašanje o oboroževanju ni povezano le s strahom, ampak je tudi ideološko nabito?
- Zakaj je v strankah najbolj aktivna srednja generacija, ki potem vpeljuje ukrepe za srednjo generacijo?
Iz vsebine:
- Bo to, da otrok v šoli nekaj ur ne bo imel telefona, še vedno bo pa na njem preživel celo popoldne, večer in noč, res prispevalo k temu, da se bo pri otrocih kaj spremenilo?
- Zakaj vprašanje o oboroževanju ni povezano le s strahom, ampak je tudi ideološko nabito?
- Zakaj je v strankah najbolj aktivna srednja generacija, ki potem vpeljuje ukrepe za srednjo generacijo?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
