(INTERVJU) Uroš Lipušček: Amerika Kitajsko dojema kot grožnjo svoji prevladi

Urban Červek Urban Červek
07.06.2019 14:59

Z Urošem Lipuščkom o odnosih med ZDA in Kitajsko. Nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA živi in dela na Kitajskem, od koder tudi poroča.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Radio Slovenija

Zaostritve odnosov med ZDA in Kitajsko je opaziti na več področjih, od trgovinske vojne s carinami do vojaških napetosti v Južnem Kitajskem morju in v vodah okoli Tajvana.
"Brez dvoma so odnosi med ZDA in Kitajsko najpomembnejši odnosi dveh držav na svetu, sedanja zaostritev pa pomeni, da sta se znašli v konfliktni situaciji, ker skušajo ZDA preprečiti vzpon Ljudske Republike Kitajke. Ta je s strmim razvojem v zadnjih 30, 40 letih postala druga najpomembnejša gospodarska sila na svetu. To ji je omogočil mednarodni gospodarski sistem, v katerega se je vključila. Po mnenju ZDA je postala Kitajska premočna in je začela ogrožati njen dominantni položaj. Tega hoče ZDA zadržati za vsako ceno, čeprav je njena gospodarska moč relativno močno upadla - s 40 odstotkov na 17 odstotkov BDP sveta. Za vsako ceno želi Trumpova administracija omejiti Kitajsko, ker ocenjujejo, da jih bo ta vsak hip prehitela na pomembnih področjih, predvsem visoke tehnologije, umetne inteligence, kvantne mehanike. Kdo bo nadziral te tehnologije, ta bo nadziral svet."
Kako bi morali ravnati državi, da bi se izognili novim konfliktom?
"Ni druge rešitve, kot da Zahod, ki je, priznajmo, v zatonu, prizna enakovredno vlogo Kitajske. Sicer se napoveduje velik konflikt."
Ali je mogoč dogovor med državama po vzgledu nekdanjih dogovorov med ZDA in Sovjetsko zvezo, s katerima sta zmanjšali možnost jedrskega spopada (SALT, START, INF)?
"Kitajska je že jasno povedala, da se ne bo pogovarjala o jedrski razorožitvi, ker je v trikotniku jedrskih velesil ZDA-Rusija-Kitajska ona najšibkejši člen. Priti bi moralo do svetovnega dialoga, v katerem bodo vpletene tudi druge sile, tudi Evropa. Ta se je znašla med dvema ognjema. ZDA so njen največji gospodarski partner, gospodarska menjava s Kitajsko pa tudi vedno bolj narašča - in vprašanje časa je, kdaj bo Kitajska postala njen najpomembnejši gospodarski partner. Zato je Evropa v najtežji situaciji. ZDA v smislu slogana 'America first' pritiskajo in grozijo Evropi, na primer s carinami na avtomobile. Če se to zgodi, bo ogrožena gospodarska rast v Evropi - in v tem primeru se bo morala še bolj usmeriti na Kitajsko. Če bo Trump vztrajal pri trgovinskih vojnah, bo prišlo do globalne recesije. Upajmo, da ne bo, ker ga kmalu čakajo volitve, Kitajska pa ima v rokah močna orožja, s katerimi lahko prizadene ZDA."
Kitajska se zdaj pri protiukrepih v sporu z ZDA omejuje.
"Tako je, Kitajska se za zdaj samoomejuje. Lahko uporabi tako imenovane asimetrične ukrepe, na primer ustavi izvoz redkih kovin v ZDA, to možnost so v zadnjem času začeli napovedovati tudi politiki. Kot vemo, so redke kovine pomembne v informatiki, letalski industriji, izdelavi električnih motorjev … Če se to zgodi, se bo ameriška proizvodnja ustavila, saj kar 80 odstotkov redkih kovin uvozi iz Kitajske."
Ali je sploh mogoče ustaviti vzpon Kitajske?
"Vzpona Kitajske ni mogoče ustaviti, le upočasniti. Po gospodarski plati je Kitajska res bistveno bolj ranljiva kot ZDA, ker v ZDA izvaža štirikrat krat več kot ZDA izvažajo na Kitajsko. Odvisna je tudi od strateških materialov – čipov, ki jih dobiva iz ZDA. To bo prizadelo predvsem kitajskega tehnološkega giganta Huawei. A ker je vodstvo Huaweia pričakovalo zaostritev v odnosu z ZDA, so že začeli priprave na proizvodnjo čipov na Kitajskem. Čez dve leti bodo na Kitajskem začele delovati številne tovarne čipov in Kitajska se bo tudi na tem področju osamosvojila. Vprašanje pa je, kam bodo ZDA takrat izvažale čipe, saj gre zdaj 60 odstotkov izvoza čipov iz ZDA na Kitajsko. Na dolgi rok so ti ukrepi torej nevarni tudi za ameriško gospodarstvo. Kitajska se bo naslednjih nekaj let soočala s težavami, potem pa se bo osamosvojila. Ni več država, ki kopira in krade znanje. Postala je inovativna družba, tam prijavijo največ patentov na svetu. Huawei ima skoraj 40 odstotkov patentov s področja pete generacije mobilne telefonije (5G) na svetu. Že zato ga ne bo mogoče obiti. Če bodo želeli delovati na področju 5G brez njega, bodo morali 'na novo odkriti Ameriko'. In še nekaj je treba vedeti - kitajska tehnologija je bistveno cenejša. Tudi očitek o vohunjenju Kitajske prek 5G je za lase privlečen, saj vemo, kdo najbolj vohuni na svetu - ZDA."
Kako bi komentirali vse agresivnejšo držo Kitajske pri vprašanju Južnega Kitajskega morja, kjer je v ozemeljskem sporu z drugimi državami na tem območju (Filipini, Vietnam …), redno pa se zapleta tudi v konflikt z ZDA, ki vztrajajo, da si tega morja ne more lastiti - in vztrajajo pri pravici do proste plovbe?
"Dejstvo je, da je Kitajska postala vojaško močna. Južno Kitajsko morje pa je zanjo strateško pomembno, saj gre čez to morje 80 odstotkov njenega izvoza in uvoza. V 18. stoletju je Kitajska to morje obvladovala. Zdaj se je okrepila in hoče dobiti nazaj, kar je bilo nekoč v njeni interesni sferi. Kar 100.000 trgovskih ladij na leto pluje čez to morje. Kitajska vsem zagotavlja miren prehod. Hoče pa plovbo nadzorovati, ker je to zanjo strateško pomembno. Boji se, da bo mornarica ZDA zaprla to ožino. Tudi zato so se odločili za alternativo, pobudo Ena cesta, ena pot oziroma novo svilno cesto, ki bi jim zagotavljala dostop do Evrope."

Ciril Horjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta