Je bila politika nove generacije poražena v bitki ali vojni?

V slabega pol leta je predsednik vlade Marjan Šarec izgubil tri ministre iz vladne posadke, ki sicer šteje ob prvem ministru še 16 ministrov. Frekvenca menjav je za začetek dela vlade, ki trenutno uživa visoko javnomnenjsko podporo, hkrati pa se še ni lotila izvedbe zahtevnejših projektov, visoka, višja kot v prejšnji vladi Mira Cerarja. Afera maketa drugega železniškega tira Divača-Koper je v začetku tedna prišla v fazo, ko ministra za okolje in prostor Jureta Lebna nista bila sposobna braniti ne njegova SMC ne predsednik vlade Marjan Šarec in posledično niti sam sebe ne.
Odločitev, da Leben odstopi, je bila za Šarca v primerjavi z odstopljenima ministroma, ministrom za razvoj, strateške projekte in kohezijo Markom Bandellijem (SAB) in ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom (SD), precej bolj politično zahtevna zgodba. Prvega je v bistvu nagnal iz vlade, glavo drugega pa mu je SD prinesla na pladnju kar sama. Prešiček in Bandelli sta bila politična drugokategornika, Leben pa si je v nasprotju z njima zaradi položaja znotraj SMC, ki je druga največja stranka v koaliciji, in zaradi dobrih javnomnenjskih rejtingov ustvaril precej večjo politično težo.
Dogovor, da bo Leben ponudil odstop, Šarec pa ga bo sprejel, je v začetku tedna dozorel na relaciji premier-minister, stranka SMC in njen predsednik Cerar, ki ga Leben ni obvestil, da bo ponudil odstop, v odločitev, kdaj in kako bo odstop izpeljan, nista bila vpletena. Ker je bila med Šarcem in Lebnom v slabega pol leta dosežena visoka stopnja vzajemnega zaupanja, premier je predtem Lebna večkrat v javnosti hvalil zaradi predanega in angažiranega dela na zapostavljenem okoljskem resorju, ni presenetljiva vsebina srédine izjave za javnost predsednika vlade, v kateri je večino časa v superlativih opisoval Lebnovo delo, nato pa terjal še odgovornost in dostope preostalih vpletenih v afero maketa.

​Šarec in Leben: kemija med politikoma nove generacije

"Upam si trditi, da že 15 let nismo imeli tako dobrega ministra za okolje in prostor. Prvi je bil, ki je začel premikati zadeve, prvi, ki je šel na teren, in prvi, ki mi je redno ob vsaki uri poročal o svojih aktivnostih," je Šarec opisoval odnos z Lebnom in pomenljivo dodal, da nanj ni gledal kot na ministra iz vrst SMC. Ideološko neobremenjena in operativno naravnana politika nove generacije, v katero sebe in Lebna (37) umešča Šarec (41), sta skupaj sprejela odločitev, da bi minister za okolje v nastalih razgretih razmerah težko še naprej dobro opravljal svoje delo, zato sta sprejela "izjemno težko" odločitev o odstopu.
Šarec je pri branjenju Lebna posredno izrazil precejšen dvom o njegovi krivdi v aferi maketa, ki se vleče iz časa prejšnje vlade Mira Cerarja. "Če se bo izkazalo, da je vse res, kar govori Leben, potem bom z njim z veseljem sodeloval še naprej v kateri koli obliki," je povedal Šarec. Iz tega gre razbrati, da če bodo organi pregona potrdili Lebnovo nedolžnost pri v nekaterih medijih očitanih mu grehih, potem je možno njuno politično sodelovanje. Pri različnih virih, ki poznajo dogajanje v SMC in LMŠ, smo poizvedovali, kakšna bi lahko bila oblika sodelovanja. Pojavili so se namigi o tem, da bi Leben lahko prestopil v LMŠ pod pogojem, da se izkaže za po krivem obsojenega v medijih. Nekateri, ki od blizu poznajo Lebnov karierni vzpon v SMC, ki se je začel leta 2014 ob rekordni zmagi stranke na parlamentarnih volitvah, pravijo, da je takšen scenarij seveda mogoč in precej verjeten. Pri LMŠ so okrog tega vprašanja bistveno bolj zadržani in ne želijo špekulirati glede Lebnove politične prihodnosti ob tem, da ga tako kot šef stranke visoko cenijo.

​Kdo bo stopil v Lebnove čevlje

Cerar je že prejšnji petek poskusil Lebna prepričati, naj odstopi, takšno stališče pa je prevladovalo tudi v SMC, saj aferi maketa ni bilo videti konca. Leben, ki je prepričan o svojem prav in nedolžnosti, je po naših informacijah to razumel kot nož v hrbet s strani stranke, saj je bil prepričan, da se lahko vedno novih in novih obtožb, ki so bile spuščane v javnost, sam uspešno brani. Zaradi tega se je odločil, da se za odstop dogovori neposredno s Šarcem, brez posredništva Cerarja in SMC, ki mu resor okolja in prostora pripada po koalicijski pogodbi. Tako Cerar, ki se je v sredo zjutraj znova odpravil prepričat Lebna, naj odstopi, ni vedel, da je odstop ponudil že dan prej. Leben je zdaj še član izvršnega odbora SMC, podpore, da bi bil marca izvoljen na mesto podpredsednika stranke, pa nima več.
Pred SMC je zdaj naloga, ki bo pod drobnogledom premierja kakor tudi javnosti, da poišče novega kandidata za okoljskega ministra. Šarec želi, da je način dela na ministrstvu točno takšen, kot je bil doslej, istočasno pa si je prvič doslej pridržal pravico, da če SMC ne ponudi ustreznega kandidata, ga bo treba iskati zunaj politike. Večje zaskrbljenosti, da ne bi ponudili ustreznega Lebnovega naslednika, v SMC ni. V stranki ima največ podpore Igor Zorčič, ki je v prejšnjem mandatu vodil parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, zdaj pa poslansko skupino stranke. Velja tudi za Cerarju lojalen kader, ki bi lahko zadostil Šarčevim visokim kriterijem za Lebnovega naslednika.
Možnosti preostalih dveh potencialnih kandidatov, Simona Zajca in Aleša Prijona, oba sta državna sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi bile precej manjše. A apetiti po ministrskem položaju so v stranki močni tudi pri nekaterih članih iz prve vrste. Tukaj se največkrat omenja Dragan Matić, nazadnje kandidat za ljubljanskega župana, ki je imel ministrske ambicije ob sestavljanju vlade, a mu takrat ni uspelo.

Rušilni potencial makete

V SMC se sicer zavedajo, kako pomembna je izbira kandidata za novega okoljskega ministra, ki bo stopil v Lebnove čevlje in pred javnost, ki bo pozorno spremljala delo ministra, še posebno pri dosjejih, ki jih je Leben smelo odprl. Od uspešnosti dela novega okoljskega ministra bo odvisna kredibilnost v prejšnjem mandatu največje stranke, ki je zdaj zdrsnila na rekordno nizke vrednosti volilne podpore, ki ji trenutno ne kažejo niti možnosti, da bi prebila 4-odstotni parlamentarni prag.
A afera maketa kljub padcu Lebna po pričakovanjih še ni zaključena, dobro informirani opazovalci pričakujejo nove udarce, ki bi lahko segli vse od predsednika stranke Cerarja in njegove odgovornosti v aferi maketa. Zgodbo so zdaj uradno pograbili v SDS in zahtevajo razširitev vsebine in dela preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanec Jani Möderndorfer, na preiskovanje sumov, da sta stranki SMC in SD nezakonito financirali kampanje za državnozborske volitve leta 2014 in 2018. Poslanec SDS Žan Mahnič je prepričan, da obstajajo veliki sumi, da se je preko posla z maketo financirala SMC bodisi za svoje delovanje bodisi za kampanjo za predčasne volitve za državni zbor. Mahnič osebno tudi verjame, da je Cerar odgovoren v tej zadevi.
Z Lebnovim padcem se nadaljujeta čiščenje in konsolidacija SMC, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah izgubila kar 26 poslanskih mandatov. Afera maketa je zaradi fronte med infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek in Lebnom ter posledično s SMC tudi dokončno onemogočila skupni nastop SMC in SAB na volitvah, potem ko je liberalnemu trojčku dal košarico Šarec, ki je napovedal, da gre LMŠ na evropske volitve s svojo listo. Nosilka liste zaradi potencialno slabega rezultata ne želi biti evropska komisarka Violeta Bulc, sicer najbolj popularni obraz SMC. Prav tako pa evropskih ambicij nima v aferi maketa kontaminiran bivši minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Zdaj v stiski iščejo odslužene člane. Kot nosilko liste naj bi v SMC vabili Simono Kustec Lipicer, vodjo poslanske skupine SMC v prejšnjem mandatu.