Baltske države – Estonija, Latvija in Litva, ki mejijo na Rusijo – so v zadnjem desetletju redno posodabljale javne informacije. To deloma izhaja iz zgodovinskih izkušenj s sovjetsko okupacijo in iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov.
Na drugi strani Baltskega morja so letos nasvete za pripravljenost na izredne razmere posodobili tudi na Danskem in Norveškem.
Dansko javno obveščanje ni neposredno povezano z vojno, vendar omenjajo druge možne krize, kot so ekstremne vremenske razmere in kibernetski napadi. Poudarek je na tem, kako bi lahko državljani preživeli tri dni brez elektrike, vključno z lastno zalogo devetih litrov vode in konzervirane hrane. Norveško javno obveščanje pa govori o preživetju enega tedna brez elektrike. Priporočajo imeti hrano, vžigalice, sveče in tablete z jodom v primeru jedrskega napada.
Ta mesec sta Finska in Švedska, ki sta se pred kratkim pridružili Natu, začeli obsežni kampanji za pripravljenost na krizne razmere. Obe državi pozivata državljane in druge prebivalce, naj bodo bolje pripravljeni na morebitne nepričakovane dogodke. Opazno pa je, kako se kampanji razlikujeta – tako v tonu in narativu kot tudi v načinu širjenja informacij.
Švedska brošura z naslovom V primeru krize ali vojne je na voljo v digitalni obliki, vendar je bila ta mesec poslana tudi 5,2 milijona švedskih gospodinjstev. Rumena naslovnica prikazuje dva oborožena vojaka, vojaško ladjo in bojno letalo.
V švedski brošuri lahko bralci preberejo informacije o opozorilnih sistemih, zakloniščih, nujnih evakuacijah, digitalni varnosti in pripravljenosti doma. Uvod se glasi: "Živimo v negotovih časih. Oboroženi spopadi se trenutno odvijajo v našem kotičku sveta." Brošura ponuja praktične nasvete o shranjevanju hrane brez elektrike in dostopu do prve pomoči ter vode. Opozarja, da lahko police v trgovinah v nekaj dneh ostanejo prazne, če zaradi krize dostava ne bo mogoča, ter da bo potrebna gotovina, saj digitalne oblike plačevanja morda ne bodo delovale. "Začnite pripravljati svoje zaloge za nujne primere preprosto tako, da pri običajnem nakupovanju kupite en ali dva dodatna izdelka."
Brošura vključuje tudi opis švedskega koncepta "psihološke obrambe", ki ima od leta 2022 svojo vladno agencijo. Po navedbah spletne strani agencije je psihološka obramba "skupna sposobnost družbe za odkrivanje in odpornost proti škodljivim informacijskim vplivom, usmerjenim proti Švedski s strani sovražnih tujih sil".
Finska informativna brošura Priprave na incidente ali krize zavzema drugačen pristop. Naslovnica je bolj metaforična in navaja: "Pripravljeni ljudje se bolje spopadajo s težavami," ob sliki dveh žensk v dežju, od katerih ima le ena dežnik. Spletni vodnik ponuja širok nabor tem za raziskovanje, vključno z vojaškimi konflikti, terorizmom, onesnaženjem vode in izpadi električne energije.
Zakaj se torej Švedska pripravlja na vojno in popoln izpad elektrike z uporabo analognih papirnatih brošur, medtem ko se Finci pripravljajo na drugačne izredne razmere, v katerih je še vedno dostopen internet?
Razlike v pristopu je mogoče vsaj delno razložiti z različnimi zgodovinskimi izkušnjami teh dveh sosednjih držav in njunimi odnosi z Rusijo. Švedska je v drugi svetovni vojni ostala nevtralna in ni bila pod okupacijo, kot sta bili Danska in Norveška. Vendar pa so bile pogosto opažene vzporednice med današnjimi odločnimi ukrajinskimi branilci in odpornostjo Fincev med brutalno sovjetsko invazijo v času zimske vojne leta 1939–1940.
Nordijske in baltske vlade na svoje načine krepijo pripravljenost. Kljub temu delijo temeljno prepričanje o izvoru grožnje: Rusija
Po Moskovski pogodbi leta 1940 je Finska Sovjetski zvezi prepustila enajst odstotkov svojega ozemlja. Alexander Stubb, zdajšnji predsednik Finske, je ob invaziji na Ukrajino leta 2022 izjavil, da je pridružitev Natu "zaključen proces". Finci, ki se spominjajo svoje zgodovine, so menili, da bi Rusija po tem lahko nadaljevala svoj pohod proti njim.
Švedska ima v primerjavi z večino drugih držav dolgo zgodovino nacionalnih informativnih kampanj in ambicioznega načrtovanja civilne obrambe. Že leta 1943 je vlada izdala prvo izmed mnogih brošur, naslovljeno Če pride vojna: navodila za švedske državljane, ki so jih razdelili v vsa švedska gospodinjstva. Brošura je vsebovala informacije o vsem, od siren, zaklonišč in izpadov elektrike do vohunov in govoric ter ohranjanja "volje do obrambe". Več posodobljenih izdaj je bilo objavljenih med hladno vojno, s poudarkom na ravnanju v primeru jedrskega napada – leta 1952, 1961 in v osemdesetih letih. Dolga leta so bile glavne informacije iz brošure vključene tudi v švedske telefonske imenike.
Med letoma 1996 in 2004 je Švedska razgradila svoj sistem civilne obrambe skupaj z večino svojih vojaških zmogljivosti. Vendar je v desetletju po 2010 ugotovila, da to morda ni bila najboljša odločitev. Leta 2017 je ponovno uvedla naborništvo. Leta 2018, po desetletjih relativne tišine o civilni obrambi in pripravljenosti, so švedske oblasti obudile pristop iz hladne vojne. Natisnile so novo različico brošure – tokrat z dodatkom besede kriza – in jo razdelile v vsa gospodinjstva. Šest let kasneje je izšla nova izdaja.
Medtem so Finci v devetdesetih letih in začetku 21. stoletja ohranili miren obrambni pristop, neprepričani o trajnem miru in blaginji po razpadu Sovjetske zveze. Danes pa so finski politiki precej manj pripravljeni odkrito govoriti o možnosti vojne kot švedski. V nasprotju s Švedi Finci ne potrebujejo opominov, da se lahko vojna uresniči ali od kod prihaja grožnja. Dolga meja Finske s Sovjetsko zvezo jih je že dolgo silila v drugačno soočanje z ruskim vplivom kot njihove nordijske sosede – v diplomatsko ravnotežje nevtralne države ob imperialističnem sosedu.
Na podlagi različnih zgodovinskih izkušenj 20. stoletja in različnih tradicij nagovarjanja prebivalstva danes nordijske in baltske vlade na svoje načine krepijo vsakodnevno pripravljenost svojih državljanov. Kljub temu pa delijo temeljno prepričanje o izvoru grožnje: Rusija.
˜
Marie Cronqvist je profesorica novejše zgodovine na Univerzi Linköping in raziskovalka na Univerzi Lund ©The Conversation
