Vzemimo samo dva najnovejša primera, dva nagovora političnega in državnega vodje. Janševa čestitka negotovemu naslovniku s hkratnim poniževanjem Bidna je v evropskih okvirjih, še posebno v EU, osamljen primer. Če sprejmemo razlago njegovih zagovornikov, da pravzaprav ni čestital Trumpu, ampak republikanski stranki, s tem postanemo del njegovega ljudstva. Edini logični sklep, ki izhaja iz takšne razlage, je namreč, da Donald Trump ni vodja republikanske stranke, Janša mu pač ni poimensko čestital. Drugače povedano, če sprejmemo tako razlago, smo prestopili v območje norosti ali verovanja ter izklopili razum. Kajti nikakor ni mogoče, da bi Janša čestital republikanski stranki (GOP), ne da bi s tem čestital tudi Trumpu. To, da Trump ni bil izvoljen, tak napačen korak zgolj potisne še malo dlje, v prepad popolnoma zgrešene politike. Drugi primer je Janševo nebulozno pismo voditeljem EU v zvezi s sklepom o pogojevanju izplačila pomoči državam z vladavino prava ter vetom Madžarske in Poljske. Pismo neposredno ogroža preživetje Slovenije med krizo. V mnogih zahodnih medijih je postalo tarča posmeha, a kanclerka Merklova je nanj reagirala v pomirjujočem tonu, izognila se je vsebinskemu predlogu (vračanje na julijski dogovor) in omenila zgolj najmanjši skupni imenovalec - da namreč pismo poziva h kompromisu, kar je tudi v interesu nemškega predsedstva. Nobeno ponavljanje njene izjave (šestkrat v pol ure v govorni oddaji direktorja Nove24TV) ne more spremeniti dejstva, da je "Mutti" Merkel iz možne zagate izvlekla priljubljeno evrokratsko besedo "kompromis" ter jo uporabila v težki politični igri s Poljsko in Madžarsko. To je tudi edino, kar je uporabno v Janševem pismu. Državi, ki ju je Janša patetično poskušal ščititi s prispodobo konvoja na morju, torej Poljska in Madžarska, sta ostali gluhi na poziv Merklove in še naprej vztrajata pri vetu. Janševega pisma tisti, na katere se nanaša, torej sploh niso sprejeli … Ne le, da nas sramoti in vzbuja posmeh na zahodu, tudi tako imenovanim zaveznicam ni niti malo mar za podporo iz Slovenije; tukaj imajo samo kolonialne interese s prevzemanjem donosnih industrij, obratov in infrastrukture, sicer ni nobene solidarnosti.
To je Janševa politična polomija brez primere. In znova - samo zdrs v norost in verovanje omogoča prepričanje, da je Merklova "sprejela" Janšev predlog o kompromisu. Kakšnega resnega predloga v pismu tako ni: enako lahkotno, kot je bila beseda kompromis uporabljena, jo je prevzela tudi Merklova, z dvojim ciljem – umirjanje lokalnega čudaka in pridobivanje časa za boj z resnejšimi nasprotniki. Ob strahu pred priključevanjem višegrajski skupini moramo upati v stvarni učinek dokazov o tem, kdo je v EU koristnejši za Slovenijo.
Za obstanek laži in manipulacij zadostuje skupina, ki je prekinila komuniciranje s preostalim svetom
Po čem torej so posegali in še vedno posegajo oblastniki, ko si hočejo ustvariti ljudstvo, voljno pogoltniti vsakršno prozorno in bedno manipulacijo – naj je proces še tako nevaren in za duševno zdravje škodljiv? Je lahko petletna goebbelsovska propaganda okronana s tako usodnim uspehom? Številne javnomnenjske raziskave kažejo, da se podpora Janši ni niti bistveno povečala niti radikalno zmanjšala. Primerjava s Trumpovimi volivci ni produktivna, predvsem zaradi drugačne socializacije v ZDA in ogromnih kulturnih razlik, da o številkah niti ne govorimo. Toda proces v glavah ljudi bi lahko bil zelo podoben. Ostaja vprašanje, kako in zakaj tako agresivno uničevati lastne umske zmogljivosti. Del zapletenega odgovora in odgovornosti se skriva na drugi strani, ki je – morda samo zaradi odpora, gnusa in lenobe – izpustila priložnost, da bi "odprepričevala" ljudstvo, ki se oblikuje v tej smeri pred njenimi očmi. Stran in stranka, ki zahteva izgubo razuma, vseeno, ali je posledica norost ali verovanje, na enako prozoren način, ki smo ga prej opisali, izkorišča tudi druge uveljavljene pojme in pomene. Med drugim je nenehno uporabljala laži in manipulacije o nujni prisotnosti "drugega" stališča in mnenja v javnosti, pri čemer se je sklicevala na nič manj kot na demokracijo. Treba bi se bilo takoj odzvati in pokazati, da tu ne more biti enakosti oziroma enakega položaja, če stališča in mnenja "drugega" to preprosto niso. Mnenje in stališče se oblikujeta in potrjujeta po določenih pravilih, ki jih obvladuje humanistika, in to za vsa področja in znanosti, ko gre za verbalni izraz: celo najbolj zapleteno formulativno izražanje zahteva pojasnila, ki so verbalna. "Drugi", ki pravil ne upošteva, tega osnovnega pogoja ne izpolnjuje: "alternativno mnenje", pa "alternativna dejstva", ki so posebna cvetka, so samo proizvod laži, manipulacij, izkrivljanja in skrivanja. Rasizem ni "drugo mnenje", ampak je nedopusten, enako velja za seksizem, šovinizem in podobno. Laž o migrantih, ki se razrašča do črnih prerokb o usodi kontinenta, nima pravice do obstoja, ker se ni in se tudi ne more kvalificirati kot mnenje ali stališče, oblikovano na podlagi mišljenja. Naj opozorim, da se tu ponavljam, saj sem skoraj enako napisala že pred kakšnimi štirimi leti. Žal pravica do izražanja mnenja v javnosti pač zahteva osnovne kvalifikacije mišljenja samega. V podporo temu trdemu pravilu lahko prikličemo nedavno preteklost z grozljivim številom žrtev, ki so jih povzročile besede – laži in manipulacije. Obstajajo pa tudi druge metode. Če bi na primer Mahniču izvoljenka njegovega srca po njegovi objavi rasistično-seksističnega tvita in fotografij na javnem mestu primazala klofuto in s tem pokazala, da z njim noče več imeti nobenega opravka, bi postalo – popolnoma neverbalno – jasno, kaj je hotel avtor tvita povedati, in nobena šepava legitimizacija rasizma in seksizma več ne bi bila možna.
Rasizem ni “drugo mnenje”, ampak je nedopusten, enako velja za seksizem, šovinizem in podobno
Seveda so meje včasih zabrisane – psevdoznanstveni diskurz zna biti prepričljiv, če se takoj ne javi kakšen verbalno sposoben strokovnjak za področje, ki je predmet manipulacije. Za obstanek laži in manipulacij zadostuje skupina, ki je prekinila komuniciranje s preostalim svetom in je lahko v svojem okolju videti kar dobro socializirana. V vsakem od takšnih primerov se je dobro spomniti, kako so se predsodki v preteklosti poigravali s človeškimi življenji.
Pomembna za razumevanje ravnanja "drugih", njihovih laži in manipulacij je zarota. Toda ne gre samo za zaroto kot ključno narativno obliko, ki naj zamenja razum in razmišljanje in ki jo srečujemo najpogosteje. Gre za zarotniško vedenje, medsebojno razumevanje in podpiranje: to je nekaj, kar jim pristaši razuma lahko zavidamo! Mreža medsebojno usklajenih interesov, primarno zasnovanih na arbitrarni volji vodje, zbližuje te ljudi v skupnem tveganju in strahu ob zavedanju, da nič od tega ne ostane, ko so enkrat odstranjeni.
Zato imajo Želatinko, Vazelinko, Plastelinko, Gumijasti, Slamnati in druge različice iz tretjega koncentričnega kroga okoli vodje skupno lastnost, ki jo je lepo opisal filozof Giorgio Agamben v eseju o klopu. Govorimo o medijskem krogu, pred njim so funkcionarji, pred njimi še svojci in prijatelji. Vsi so povezani s prisilnim zavezništvom, ki ga bogatijo s sproščanjem svojih zatrtih nagonov in najbolj norih fantazem. V četrtem koncentričnem krogu, v katerem so privrženci in volivci, je recepcija te notranje zarote pasivna, razen ko gre za posnemanja v vsakdanu (družina, kavarna). Četrti krog je obenem poln protislovij in skrivnosti, saj odnos vedenje/profit ni jasen. Zato je v tem krogu tudi največ frustracij. Ni mogoče, da znotraj tako preproste sheme ne bi našli točke izrivanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
