Kolumna Alenke Strdin Košir: Kapitana na tem nemirnem morju ni

Ogorčenje nad tem, da so investicijo izgradnje infekcijskega oddelka v UKC Maribor izločili iz paketa, financiranega iz evropskih sredstev, kljub izpolnjenim vsem časovnicam in vloženemu izjemnemu naporu v tej smeri, se med nami ne poleže. Nihamo med apatijo in jezo, a verjetno se lahko jezimo samo nad svojo naivnostjo, da smo vladnim inštitucijam in javnim obljubam sploh verjeli. In da nam zdaj ne preostane nič drugega, kot da verjamemo novim obljubam o drugačnih sredstvih.

Kriza vodenja v našem zdravstvu je jasno in javno vidna. Politična volja nas premetava sem in tja, denar nam dajo, pa vzamejo (no, vzamejo ga po navadi tukaj v severovzhodni Sloveniji), na vodilnih mestih bolnišnic (ali vsaj našega UKC) pa se menjavajo ljudje hitreje kot letni časi, in tako kapitana, ki bi barko usmerjal na tem nemirnem morju, ni - oziroma je v stalnem stanju menjave (nekje v prihajanju ali odhajanju). In tako se od nas zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev pač vsak znajde, kakor ve in zna, vsak oddelek ali enota pelje neko svojo zgodbo, vleče na svojo stran, ker enostavno ni gospodarja, ki bi določil prioritete in usmerjal celotno plovbo.

Predstavljajte si barko, kjer ima vsak mornar svojo zamisel - eden jadra dviguje, drugi zaganja motor, tretji spušča sidro, kakor se pač kateremu zdi. Taka barka pač res ne pride prav daleč. In ponavadi zgreši svoj cilj.