Že več let se sprašujem, koliko časa lahko tak sistem, ki večinoma teče na etični pogon in požrtvovalnost (hkrati pa nekaterim omogoča izkoristiti luknje), še preživi. V družbi, ki ne deluje več po principih solidarnosti, pač pa na realizaciji in interesih posameznika.
Naša kadrovska situacija in naše delovne obremenitve nikakor niso izjema v slovenskem sistemu zdravstva. Prej pravilo. Redka so delovna mesta, kjer zdravniki delajo 40 ur na teden (kot bi naj zakonsko pripadalo vsem, ne glede na poklic). A bolniki zbolevajo, pridejo v urgentne centre in so sprejeti v bolnišnico, ležijo v naši enoti in drugje ... in nekdo jih RES MORA oskrbeti, če naj preživijo in ozdravijo ... in zato pač delamo.
Naša kadrovska situacija in naše delovne obremenitve nikakor niso izjema v slovenskem sistemu zdravstva. Prej pravilo. Redka so delovna mesta, kjer zdravniki delajo 40 ur na teden (kot bi naj zakonsko pripadalo vsem, ne glede na poklic). A bolniki zbolevajo, pridejo v urgentne centre in so sprejeti v bolnišnico, ležijo v naši enoti in drugje ... in nekdo jih RES MORA oskrbeti, če naj preživijo in ozdravijo ... in zato pač delamo.