Kolumna Denisa Manceviča: Iz Kavkaza z ljubeznijo

20.05.2023 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pixabay
To regijo smo imeli nagledano že pred leti, a nam je vmes načrte prekrižala pandemija. Ruska agresija na Ukrajino je karte spet nekoliko premešala (najbrž se je prav na varnostni vidik nanašal komentar znanke), a ne do te mere, da bi nas od poti odvrnila.

"Brat, brat, kam te zapeljem?"

Tako nas z značilnim kavkaškim naglasom na letališču v Kutaisiju v ruščini nagovori voznik Zurab. Po kratkem obveznem barantanju se dogovorimo za ceno prevoza do hotela in že se odpeljemo. V precej dotolčenem starem mercedesu, kjer precejšen del prtljažnika zavzema plinska jeklenka. Ja, bencin je drag, ljudje se znajdejo po svoje. Posledično dobre pol ure sedim z enim od kovčkov v naročju. Zurab sam hitro načne pogovor z vprašanji, kdo smo in kam gremo, uvodoma pomisli, da smo Ukrajinci, ki bežimo pred vojno. Takih je kar nekaj v Gruziji, pripomni. Sam sicer kruh služi kot voznik tovornjaka na poti Turčija–Rusija, občasno še kje drugje, a so danes razmere na poti tako nepredvidljive, da se je odločil začasno vrniti se domov in zdaj dela kot taksist. Daleč od idealnih razmer, a mu vsaj ni treba stati na mejah teden ali dva, kot se to dogaja na omenjeni poti.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta