Okrog 1000. dneva vojne v Ukrajini smo bili priča nadaljnji epizodi te vojne na izčrpavanje: iz Ukrajine so proti Rusiji poletele ameriške rakete dolgega dosega ATACMS, v obratno smer ruska balistična raketa dolgega dosega Orešnik, ki bi lahko nosila tudi jedrske konice. Obenem je Kremelj posodobil svojo jedrsko doktrino, ki po novem kot enega od pogojev za uporabo ruskega jedrskega orožja omenja tudi "agresijo proti Rusiji, ki bi predstavljala kritično grožnjo njeni suverenosti in/ali ozemeljski celovitosti". Številni zahodni mediji so dogajanje takoj pospremili z apokaliptičnimi naslovi v duhu "Ali smo že v 3. svetovni vojni?" ter "Svet še nikoli tako blizu jedrskemu spopadu". Pomnožile so se javne razprave o jedrskih zakloniščih, z njimi tudi strah. Tako se mi je recimo soseda potožila, da jo ob vseh krizah sedaj še močno skrbi vojna in možni jedrski napad. In kratkoročni cilj Kremlja je bil že s tem dosežen.