Ameriška administracija se je namreč takrat odločila za prepoved izvoza visoko naprednih polprevodnikov (laično: čipov) Kitajski. Tu velja dodati pomemben pripis: omejitev ne velja zgolj za posamezna uvozna podjetja na drugi strani (kot smo videli v preteklosti), ampak za vse subjekte znotraj Kitajske. In drugič, upoštevajoč moč ameriških gospodarskih sankcij in njihovo eksteritorialnost (opomba: ZDA lahko za nespoštovanje sankcij kaznujejo tudi subjekte zunaj ozemlja ZDA, ki v proizvodni verigi uporabljajo ameriške sestavne dele, patente ali so proizvedene iz opreme, v kateri je ameriško znanje), ukrep pomeni totalno blokado kitajskega uvoza tehnološko najnaprednejših čipov. Uradna obrazložitev ukrepa je kajpada enostavna, da se jo prodati svetovnim medijem in tudi javnosti. Namreč, da se bodo s tem ukrepom zmanjšale zmogljivosti Kitajske za proizvodnjo najnaprednejšega orožja, s tem zmožnosti kitajske vojske ter posledično manevrski prostor za vojaško zavzetje Tajvana in druge (morebitne) vojaške intervencije. In demokracija bo zmagala.