Kolumna Denisa Manceviča: Odpadniški violinisti in kremeljska pajčevina

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA
Dogodki v Rusiji 24. junija, ko je kolona vojaških vozil najemniške vojaške skupine Wagner krenila proti Moskvi in pred tem prevzela nadzor nad mestom Rostov na Donu, so mnoge vrnili v začetke 90. let, ko so se spraševali, ali bo Sovjetska zveza razpadla ali ne. Kako se bo končal vojaški puč leta 1993, ko so tanki z bližnjega mostu po ukazu Jelcina obstreljevali sedež parlamenta, v katerega so se zabarikadirali pučisti. Podobno kot takrat je svetovna javnost konec junija dobrih 24 ur ugibala, ali je Putin še vedno nesporni gospodar Kremlja in ali bo vojaški udar uspel. Prigožin ali Putin? Kot da bi šlo za kak duel iz Puškinovih del.

- Vojna v Ukrajini ni prinesla samo največjega vojaškega spopada na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, ampak tudi obdobje nove notranjepolitične dinamike znotraj Rusije same.

- Avtoritarni in povsem centraliziran sistem oblasti, ki ga je Putin spletel v zadnjih dveh desetletjih, je lahko trden zgolj, če vsi členi in kotički mreže verjamejo v sistem in ustrezno (in pošteno) razporeditev moči znotraj njega.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta