V Sloveniji sem se v teh 60 letih kot Zagrebčan in tudi kot Splitčan mudil ohoho krat. Dejansko ne morem navesti točne številke. Poslovno, turistično ali le v tranzitu, toda zaradi nakupovanja enkrat samkrat. V prvi polovici devetdesetih, ko je tukaj še besnela vojna, sem se odpeljal do Brežic, da sem v Savini trgovini kupil sprednje pnevmatike in jih montiral na svojo katrco. Poleg vojne je na Hrvaškem tedaj divjala tudi inflacija, zato tukaj nič ni bilo ceneje kot v Sloveniji. Nič, razen, evo, teh Savinih pnevmatik za IMV-jevega malega velikana. Če me cariniki tedaj ne razkrinkajo zaradi tistih malih bleščečih uteži za uravnavanje koles na robovih feln, seveda. Na to me je opozoril izkušeni kolega iz uredništva, ki je vedel, da blizu Mokric, nedaleč od meje, na desni strani ceste obstaja velika blatna mlaka, vedno skrita v senci gozda. Ej, mi je dejal, tam zavij s ceste in čez to lužo pet-, šestkrat zapelji naprej in nazaj, da bodo vse štiri pnevmatike pošteno umazane in ne bodo več videti kot nove.
Ja, otroci moji, tako je bilo to v času vojne in meja, ko je moral biti človek iznajdljiv na tisoč in en način. Ni bilo tako kot danes, ko imamo in evro schengen, hkrati pa je v Sloveniji vse ceneje kot pri nas, mi pa lahko gremo tja po sladkor, olje in vse, kar si zaželi naše srce, ne le po avtomobilske pnevmatike in mimogrede še kamuflažno blato zanje.
Zakaj je zdaj v Sloveniji vse ceneje, vas zanima?
Ja, otroci moji, tako je bilo to v času vojne in meja, ko je moral biti človek iznajdljiv na tisoč in en način. Ni bilo tako kot danes, ko imamo in evro schengen, hkrati pa je v Sloveniji vse ceneje kot pri nas, mi pa lahko gremo tja po sladkor, olje in vse, kar si zaželi naše srce, ne le po avtomobilske pnevmatike in mimogrede še kamuflažno blato zanje.
Zakaj je zdaj v Sloveniji vse ceneje, vas zanima?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
