Če je videti, kot da mu je Ljubo pisan na kožo, to drži. Mu je. Saj, ko so se v medijski hiši Pro Plus pred skoraj dvema letoma srečali z uspešno rusko serijo Kuhinja in njenim ekstravagantnim chefom Viktorjem, je bilo odločeno, da je to idelana vloga za vrnitev Jurija Zrneca na televizisjke zaslone. "Ko sta se navdušila še producent Matjaž Stražišar in sam Jurij, je bila odločitev jasna: gremo snemat!" pravi Branko Čakarmiš programski direktor naše največje komercialne televizijske hiše, kjer so se za lansiranje nove humoristične serije v spletni videoteki Voyo odločili zgolj nekaj tednov po premieri komične serije Têlenovela, katere uspeh je bil, priznajo, nad pričakovanji. Ker pa so za popolno komedijo odločilne duhovite finese, saj se ostrina ruskega in slovenskega humorja precej razlikujeta, so adaptacijo zaupali scenaristu in pisatelju Roku Vilčniku. "Rok je lastnik rok'ce z največjim občutkom za komedijo v Sloveniji. Upam, da jo ima dobro zavarovano," je duhovit tudi Čakarmiš, ki ima z Vilčnikom očitno še precej načrtov in doda, da bodo vse serije predvajane tudi na njihovih televizijskih programih.
Ljubo je pes, ki laja, a ne grize.
Precej let je minilo, odkar smo Jurija Zrneca gledali na televizijskih ekranih. Običajno nas je spravljal v krohot in zakoličil kriterije dobrega televizijskega humorja. Gledalci so želeli še, a on je potreboval odmor. Končno je tukaj kot nemogoči chef Ljubimir Bohinc.
"Da, umaknil sem se, saj je bilo vsega že preveč. Posvetil sem se teatru, posnel film, se imel fino. Kdor me je hotel videti, je prišel komot v gledališče. Zdaj pa je prišel čas za televizijski projekt, primeren v vseh pogledih."
Jurij Zrnec je že pred leti zakoličil kriterije odličnega televizijskega humorja. A po nekaj intenzivnih letih absolutne predanosti igralskemu delu in medijem, je bilo vsega preveč. Gledalci so sicer želeli še, a on je potreboval odmor. Zdaj je končno nazaj kot nemogoči chef Ljubimir Bohinc v komični seriji Ja, Chef!
Zakaj vas je prav ta serija privabila pred televizijske kamere, prepričala k sodelovanju?
"Serijo v resnici pripravljamo že zelo dolgo, lahko govoriva o letih, vsaj dveh. Od samega začetka sem zraven, pomagam kjer le lahko, pri igralski zasedbi, kakšni režijski in scenaristični ideji. Tako, da vprašanje "zakaj" več ne potrebuje odgovora. Je malo moj otrok - malo malo, ampak je pa." (smeh)
Človeka katerega predpasnik imate oblečen že vso pomlad je diktator, šovinist, je glasen, nesramen in žaljiv? Je pod tem nevrotikom še kaj skritega?
"Ker preprosto mora biti. Je kontra pol ostalim, je lokomotiva, je predstavnik časa, ki izginja, je klasika, je “pijanec, ki se drži plota", ne mara žensk in jih hkrati noro obožuje. Je samotar, ki vedno rabi svojo publiko, saj je pes, ki laja, a ne grize. Je konstantno v minusu na vseh področjih, ker je to njegov svet, življenje. Samo to ima, ljubezen in pripadnost pokaže z žaljivko in ciničnostjo, pohvali tako, da najprej “skurca”."
Je za dobro restavracijo pomembno, da je chef absolutna avtoriteta? Bi lahko bila Chateau de Philippe številka ena v mestu tudi brez diktatorja, tako kot je za serijo dobro da je Ljubomir Bohinc prasec?
"Mislim, da je pomembno. Seveda bi o stopnji glasnosti in svinjanju lahko debatirali. Če ne bi bilo njega v takšni različici, bi sicer bila restavracija lahko uspešna, a ne bi bila zanimiva za gledalce. Vsak ima v sebi Ljuba, ki pa ga zaradi moralno-etičnih, političnih, skratka družbeno nesprejemljivih preprek ne spušča “ven”. Tako pa ostaja ta prasec le glas v glavi, srcu, mogoče neka skrita tiha želja." (smeh)
Ob tako intenzivnem urniku snemanja in ob delu v gledališču, verjetno med snemanjem niste imeli časa za lastno ustvarjanje v kuhinji. A vseeno - zakaj vi radi kuhate, je to tudi svojevrstno sproščanje?
"Odgovor je da! (smeh). Vse ste povedali, kuhanje je mantra, je veselje, je izziv, je razvajanje, je pošteno in inovativno delo, s katerim napolnite baterije in pocartate domače ter goste. Priporočam vsem, že zelo majhnim, ko pomagajo mami, babici, dedku."
S kuharskim šnelkursom vam je pred snemanjem pomagal tudi kuharski mojster Bine Volčič. Kaj med njegovimi nasveti vam je prišlo najbolj prav?
"Bine je del ekipe, res nam je malo pomagal, bolj kot to pa nam je odprl pogled v njegov svet kulinarike, odnosov, ki jih je doživel v Franciji, nam zaupal kakšno pikantno zgodbo, nas vpeljal v operativo dela v vrhunski kuhinji, kot je naša. Bine ima za sabo res hudo kilometrino in na tone vrhunskih jedi. Poznava se od prej in zelo rad ga spremljam v MasterChef Slovenija, Karima in Luko seveda tudi. Tam so prave ideje, nasveti." (smeh)
Dobri duh Bine Volčič
Krožniki, ki jih iz "Ljubove kuhinje" pred goste postavljajo natakarji oziroma znani slovenski igralci, so videti čiste umetnine. Popolne kreacije, kot bi rekel – Bine Vočič. In res je za njihovo popolnost, kot je že povedal Zrnec, odgovoren prav Volčič. Zakaj komedija potrebuje strokovnjaka, ki bdi nad ponudbo, nad krožniki in dogajanjem v restavraciji Chateau de Philippe? "Strokovnjak iz ozadja je nujen, da je pogled na hrano in njeno postavitev na krožnikih v vrhunski francoski restavraciji zares avtentičen, da so kuharji v svojih vlogah samozavestni in kredibilni, da se nenazadnje tudi pazi na minimalni odpad živil," pojasnjuje chef, ki je že skoraj desetletje sinonim za televizijskega kuharskega zvezdnika pri nas. S svojimi veščinami, znanjem, karizmo in nenazadnje tudi videzom.
"V kuhinji, kjer je prisotna vročina in ostrina ter tudi kakšna razgreta glava, je jasna hierarhija zelo pomembna. Ljubo kot "nevrotični diktator" bi v resničnem življenju hitro izgubil kader, vseeno pa ni slab po srcu, trda je samo njegova lupina, zato ga imajo njegovi kuharji radi in ga podpirajo. Sicer pa so tudi v realnosti na splošno dobri kuharji precej lojalni po značaju, saj v težkih delovnih pogojih, kot je profi kuhinja, brez trdno povezane ekipe delo ne more biti dobro opravljeno." Rokenrol maestro tudi prizna, da obstajajo celo klasične komične situacije do katerih v restavracijah prihaja pogosto in zagotavljajo, da je smeh redno prisoten. Če si z nedolžnimi šalami krajšajo dolge delavnike, je vse lažje in prav zato se bodo poklicni kuharji enostavno vživeli v igrane situacije in lumparije.
Katarino Čas privlači gostinstvo
Še ne tako dolgo nazaj se je Katarina Čas v televizijski seriji Primeri inšpektorja Vrenka preizkusila kot lastnica jazz bara v Mariboru. Zdaj je vodja elitne restavracije v Ljubljani. “Zadnje čase sem v slovenskih serijah res povezana z gostinstvom, po drugi strani pa v srbski seriji Besa igram agentko Interpola, tako da - vse je fikcija. Ali pa … morda res postanem agentka, ki se pretvarja, da ima restavracijo z michelinovo zvezdico, kdo ve!” se pošali ljubljanska igralka z zavidljivo kariero v tujini. “Gre za duhovito in dinamično humoristično serijo. V vsakem delu se zgodi kup zapletov in razpletov, da ne govorim o duhovitosti kolega Zrneca, ki je odličen improvizator. Z veseljem sem se po ‘koronski depresiji’ lotila komedije, prav želela sem si je in takoj sem sprejela vabilo na avdicijo. Poleg tega je bilo zaradi epidemičnih okoliščin težko potovati in vesela sem, da lahko delam tudi doma.”
Katarina Čas zdaj koraka v visokih petkah atraktivne Pike Golob, ambiciozne profesionalke, ki si želi, da bi bila restavracija uspešna in med ljudmi priljubljena. Na zunaj gospodična deluje odločno in močno, a je precej občutljiva, kar seveda skriva pred svojimi zaposlenimi. Na drugi strani pa odnos med chefom in manegerko nenehno ovirajo zasebne ego igrice. A tako kot Pika in Ljubo, si tudi Katarina in Jurij kdaj ponagajata. “Z Jurijem se osebno zelo dobro razumeva, in oba veva, da se lahko norčujeva drug iz drugega brez zamer, zato nama ni problem odigrati scene, kjer sva grozna drug do drugega. Pravzaprav je najtežje ob vsem tem ostati resen. Pika mora biti užaljena, Katarini gre pa na smeh.”
"Z veseljem sem se po ‘koronski depresiji’ lotila komedije, prav želela sem si je!"
Katarina Čas
Ali je vse to lahko res?
Vprašanje, ki si ga gledalci pogosto zastavimo, tudi tokrat ob epizodah serije Ja, Chef! Na vprašanje kako so dosegli pristnost ozadja velikih restavracij, odgovarja režiser Igor Gajič. "Naša restavracija je zasnovana kot elitna restavracija v središču Ljubljane in temu primerno je dogajanje v njej. Na snemanju nam z nasveti pomaga kuharski mojster Bine Volčič, zato je vse zelo avtentično. Ker gre za komedijo, pa je skupni imenovalec vsega nenehna zmešnjava. Na prvi pogled je vse videti brezhibno, v zakulisju pa si sledijo komični zapleti. Enkrat zaradi inšpekcije, drugič zaradi napake v postrežbi, tretjič zaradi ljubezenskih zapletov. Prav zato je komični učinek v seriji še večji, saj je smešno prav to, da je v zakulisju elitne restavracije nenehno kaj narobe." Gajič meni, da kuhinja hvaležen teren za komedijo. Sestavine za hrano in sestavine za komedijo se dopolnjujejo, ko se pridruži še velik delovni kolektiv, nam skupaj ponujajo okoliščine za komične zaplete. Režisersko taktirko si izmenjujeta in se dopolnjujeta skupaj z Markom Nabršnikom, ki pravi, da tega, kdaj je bil na delu en in kdaj drugi niti pozorni gledalci ne bomo opazili. "Serija mora delovati kot celota in zato sva z Igorjem stil režije ter način snemanja že prej uskladila in sedaj slediva temu zadanemu cilju. V desetih epizodah, ki bodo na voljo gledalcem na platformi Voyo, se bo zvrstilo več kot 300 zabavnih prizorov. Za to je potrebno veliko snemalnih dni. Oba skupaj sva temu seveda bila kos, vsak zase pa bi bila zelo težko."
"Na prvi pogled je vse videti brezhibno, v zakulisju pa si sledijo komični zapleti. Enkrat zaradi inšpekcije, drugič zaradi napake v postrežbi, tretjič zaradi ljubezenskih zapletov. Komični učinek serije je še večji, saj je v zakulisju elitne restavracije nenehno kaj narobe."
Režiser Igor Gajič
Naber, ko letijo noži in Neisha med poljubi
Posebnost serije Ja, Chef! je tudi slovenska glasba in tako med razbijanjem kozarcev in šviganjem nožev lahko slišimo Omarja Naberja, Siddharto, pa Tabujevce. Precej neobičajno in s svojevrstnim učinkom. Serijo je z navdušenjem opremil glasbenik in producent Raay, ki pravi, da v tem pogledu serija postavlja nov mejnik. “Ko gre za izbor glasbe so na prvem mestu sami prizori in čustva, ki jih igralci, režiser in zgodba, želijo zbuditi v gledalcih. Torej glasba, ki podpre zgodbo in sliko. Širina in raznolikost zgodb, ki se pojavljajo znotraj serije, vsekakor zahteva glasbo najrazličnejših žanrov. Tako v enem trenutku lahko ob udarnih prizorih in napetostih slišimo rokerje kot so Siddharta, Big Foot Mama, Zmelkow, DMP. Na drugi strani se pojavijo pop uspešnice izvajalcev kot je Neisha, Jan Plestenjak, Nina Pušlar, Maraaya, Manouche, Bilbi. Tudi ambientalna jazzy glasba ima slovenski pečat, saj smo v ta namen na novo priredili celo nekaj domačih uspešnic vse od Modrijanov, BQL, Alye." Tako Raay in ob vprašanju katere izvajalce izbira za popestritev romantike izpostavi Neishin komad Malo tu malo tam, ki v samem epilogu zgodbe pričara vzdušje v katerega se je sam kar malo zaljubil.