Muzikantenštadl

Pogovoriti se moramo o nacionalki. Zaradi odvratnega vladnega mrcvarjenja STA, ki smo mu priča, bo ta pogovor dodobra otežen, saj je že dolgo jasno, da je (bila) tisto strašna vroča vaja za tole; v tem smislu so besede svetnika Hribarja na zadnji (nesklepčni) seji programskega sveta RTV SLO vsaj meni, presenetljivo, zvenele naivno. Mnogo natančnejši se mi je v svoji mnogo krajši repliki zdel svetnik Ambrožič, ki je stvarno nastavil ogledalo generalnemu direktorju – to odvratno zmrcvarjenje programskega sveta predstavlja njegovo de facto ukinitev, sredina avgusta pa priročno, farsično kuliso za kvazi skupinski odpustek. Ker, a veste, ljudje so, kot je kasneje nekje izjavil gospod Ciril, nekateri res na dopustu. Isti gospod Ciril, ki je na neki seji Nacionalnega sveta za kulturo pred par leti oporekal javnemu pozivu nacionalni televiziji, naj Kulturo po Odmevih uvrsti nazaj pred Šport, in izjavil, da ni res, da nacionalka nima nobene kulturne oddaje v elitnih večernih terminih. Da tako oddajo ima, je ponosno povedal gospod Ciril – takrat še v. d. vodje programskega sveta, odtlej je napredoval –, hipec počakal, potem pa decidiral: v petek ob 20h. In zdaj je, ah, kakšno nenavadno naključje, med predlogi generalnega direktorja – ki bo po tem, ko bo odpustil direktorico televizije (to pišem v sredo, nedvomno je v vmesnem času to že opravljeno), sam prevzel opravljanje njenih del in nalog do imenovanja nedvomno pravejšega (sic!) človeka za to mesto –, prav taka, identična "kulturna" oddaja, tokrat pa še za ponedeljek ob 20h. Kako res simptomatično: ob petkovem bo na nacionalni televiziji še ponedeljkov večer očitno rezerviran za muzikantenštadl. Da gre natančno za večer, ko je na sporedu nacionalke že leta Studio City, je nedvomno zgolj prostodušen slučaj – predlagano je, da se v njegov termin premakne Tednik, ki pa pač ne more več biti na sporedu ob 20h, ker je takrat vendar na sporedu njena visokost kraljica harmonika! Ker to naš narod potrebuje. To je ta kulturac (sic!). Ni se čuditi, pravzaprav, saj živimo v državi, ki orgazmira nad dejstvom, da končno znova poseduje "naše blontno veselje", ki nam greje domove. To je zdaj naše največje bogastvo, zoper katero ni dovoljen nikakršen kritičen pomislek. In potem nepredstavljivo velik kup denarja. In potem pregrešno draga cestna igračka, ki so jo po poročanju žute štampe opazili – od vseh krajev – v slovenski enklavi, torej na Krku. In potem za proslavo žur s Severino. Tako daleč nam nese, to je domala popoln simptom povprečnih slovenskih mentalnih kapacitet: pregrešno drag avto, Krk pa požrtija z djevojkom sa sela. Resnično, generalni direkor RTV SLO, nastavljen po strogo politični liniji, zgolj dekodira stanje nacije in nudi, kar pač znotraj lastnih kapacitet zmore. Gliha vkup štriha, jebi ga, a ne. Malček neumno pri celi stvari je zgolj, da je precejšnjemu delu te iste nacije, ki ji ga direktor nudi, program nacionalke že pred časom presedel do točke, ko je v besu zamenjala vzrok pa posledico. In o tem se moramo takisto pogovoriti. Ker je dejstvo, da ljudje sami včasih ne vemo, kaj je za nas dobro, in je potreben kdo z avtoriteto, da nam to razloži – zdravnico, recimo, ki nas nažene ležat domov, ko se narišemo v njeni ordinaciji smrkavi in z visoko vročino. Zelo malo otrok si želi vsak delovni dan v šolo in se tam ure in ure učiti reči, ki jih morda ne zanimajo – potreben je starš, ki nedvoumno razloži, čemu je to nujno in čemu to nikakor ni namenjeno zgolj usvajanju znanja, marveč tudi vzgoji v odgovorno, čuteče živo bitje. Z nacionalko je v nekem smislu podobno: bolj malo ljudi poznam, ki jim je ves njen program všeč, a to ni pomembno. Osebno imam, recimo, konkreten problem z direktorico TVS, ki jo poznam izključno prek precej bedne izmenjave mailov, v katerih je bila ošabna in popolnoma gluha za predlog kakršnekoli umestitve dodatnih kulturnih oddaj kamorkoli v program. A abstrahiranje je nujno, ker je stvar pomembnejša od osebne zamere in tu se z že omenjenim svetnikom Hribarjem z vsem dolžnim spoštovanjem ne strinjam – kar se trenutno dogaja, je absolutno nesprejemljivo, degutantno politikanstvo, ki ga je treba ustaviti. Zavestno pregaziti programski svet RTV (govorim o gesti generalnega direktorja), zahtevati sklic seje sredi počitnic in se pri tem izgovarjati na neke fiktivne datume, ki da jih moraš, moraš uloviti, je nedostojno za odraslo osebo, naj ima še tako rada svojo novo plačo, pisarno in na novo pridobljeni družbeni položaj. Če citiram znano igralko: "Kako vas ni sram?!" Kar je, skratka, ključno: sam obstoj nacionalke predhaja in je pomembnejši od partikularije njenega trenutnega programa – naročnino oz. RTV prispevek je treba plačevati ne glede na osebne programske preference. Nujno je prispevati del svojega denarja za ohranitev skupnega dobrega, kar svobodna in neodvisna nacionalka je – ker gre za višje dobro in ker vsi, vsak/a od nas potrebuje nacionalko, pa naj si je tega v svesti ali ne. To ni individualno vprašanje, ker ima v nekaterih primerih skupno dobro prednost pred zasebnimi kapricami.

Pri vprašanju cepljenja bi, mimogrede, moralo biti enako, toda v slovenski družbi se je zgodila neka tragična pomota: ob izjemni revščini in napačnih političnih odločitvah, ki so prizadele večino državljank in državljanov, so se ljudje oklenili lastnega denarja in lastnega telesa kot edinih deviz, ki sta neodtujljivo njihovi. Moj denar! Nihče mi ne bo govoril, kako naj ga zapravim. Otrok v vrtcu z lahkoto uvidi, čemu je logika "ker program ni po mojem okusu, bom zagnal celega hudiča in ne bom plačeval za to ušivo televizijo" povsem nedostatna, a v naši družbi biva tudi ena sektica, ki svojo energijo na polno vlaga v odpoved plačevanja naročnine. Vanjo so vključeni tudi nekateri stebri aktualne politične oblasti, če prav razumem, tudi predsednik vlade Republike Slovenije. In tako se je primerilo, da smo v nedeljo zvečer na nacionalki gledali intervju s človekom, direktorjem neke organizacije, v lasti katere je tudi dotični spletni portal, ki je na svoji prvi strani v času, ko je gospod Igor gostoval v studiu nacionalke pri gospodu Jožetu, priobčila članek o strategijah, ki jih člani sektice ubirajo, da bi se izognili plačilu obveznega prispevka za to isto nacionalko, ki je namenila skoraj uro časa gospodu Igorju in njegovim prostodušnim, posplošenim paberkom, med drugim o težavah, ki jih njemu in njegovi cenjeni moškosti povzroča dejstvo potencialne uvrstitve dodatne vrstice na obrazce, namreč vrstice "Drugo" ob "Moški" in "Ženska". Ta nedvomno blagodatni mož, ki si tako strašno prizadeva verjeti v lastno vključujočnost, da od same gorečnosti tepta okrog sebe vse, česar ne razume, denimo manjšine, je z voditeljem izvedel res izvrsten argument v potrditev teze, da je RTV prispevek nujno plačevati – natančno zato, da dobijo taki igorji besedo v elitnih terminih nacionalke. Da vemo, kje smo in kje bomo, če nacionalke enkrat ne bo več, ter da razumemo, da imamo resen problem, ko človek s tako lahkoto v soju žarometov reče Metelkova, pa pojma nima, o, sveta preproščina, da govori v bistvu o Zavodu Sv. Stanislava.