Na ark kmetiji Pri Matet: Stara ljubezen, a ne, Marko?

Okroglih dvajset let kmetujeta ekološko. Bolj ekološko od ekološkega - ker niti tistih pripravkov za zatiranje plevelov in škodljivcev, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, ne uporabljata. Zdaj ima Pri Matet tudi certifikat ark kmetije, take torej, ki vzreja in ohranja ogrožene avtohtone pasme domačih živali.

Dobiš, če živino zamenjaš!

Marko Cerar pravi: "Ata je zmeraj govoril o rdečih krav'cah, ki so dajale najboljše mleko, pa jih ni smel več imeti. Sistem je bil tako naravnan. Ko je sredi sedemdesetih jemal posojilo za traktor, so mu rekli: 'Dobiš. Za pol traktorja posojila dobiš, ampak samo, če živino zamenjaš. Ta je zanič!' Celo življenje je žaloval za rdečimi cikami. In pred devetimi leti sva jih s Tanjo spet pripeljala na kmetijo. Te lepe rdeče glave. Ne vem, zakaj sva si jih tako želela, to je nekaj notri v človeku ... Krškopoljske prašiče smo imeli pri hiši že pred dvajsetimi leti, ko jih je bilo mogoče kupiti le še na dveh kmetijah, za katere sem vedel. Še preden so se skotili, smo jih naročali in čakali."

Štajerske divjakinje

Koliko mleka na dan? Odgovorita v žehtarjih, kar potem skupaj "prevedemo" v približno 50 litrov. "In vse sami predelamo, ne oddajamo mleka. V maslo, jogurt, skuto; tudi sveže mleko gre na tržnico. Imamo redne stranke in vse prodamo," pravi Tanja. "Še več cik bi imela, pa je skorajda nemogoče dobiti molznice." Večino cikastega goveda danes rejci redijo kot dojilje za prirejo telet, ne pa za mlečni tip, razmišljata. Ko so pri nas delali selekcije goveje živine za mlečno pridelavo, so odbirali molznice, ki so dajale mleko z veliko beljakovinami in malo maščobami. "Da so mleko lažje sirili. Kaj pa se danes dogaja? Mleko visokoproduktivnih mlečnih pasem ima bore malo maščobe in maslo je drago ko hudič. Včasih mi kdo pripelje svoje mleko, da ga predelam zanj, posnamem smetano in napravim maslo. Vam povem, da posnamem več smetane iz pol manj mleka mojih cik. Za nič na svetu ne bi menjala pasme. Je pa tako: za krškopoljske prašiče ljudje že vedo in izdelki iz njihovega mesa so zelo cenjeni, za cikino mleko pa malokdo ve. Vidim na tržnici - ljudem je važno, da je mleko iz ekološke reje, ne vidijo pa dodatne vrednosti, da je obenem še od slovenske avtohtone pasme. Pri stojnici imam napis, da prodajam cikino mleko, pa me kar naprej sprašujejo, kaj to pomeni. To bo treba še v glavah malo poštimati."
Največ pa Pri Matet pridelujejo zelenjave. "Pri nas tudi brez kokoši seveda ne moremo, ker je toliko zelenjavnega odpada pri čiščenju. In seveda so to lepe štajerke, dvoriščne kokoši. Sicer so bolj slabe nesnice v primerjavi z visokoproduktivnimi pasmami nesnic in prave divjakinje. Štajersko kokoš bo lisica težko ujela, ker se kura dvigne v zrak in daleč leti. Ampak moramo imeti tudi najmanj dva, tri peteline, da v gmajni stražijo in jato opozarjajo na skobce, teh je tukaj res veliko in mimogrede odnesejo kuro."
Na ekološki kmetiji Pri Matet so redili samo avtohtone slovenske pasme že nekaj let, preden so sploh izvedeli za operacijo GEN_PAS, evropski program reje lokalnih pasem, ki nagrajuje rejo avtohtonih pasem. Medtem ko čohljamo za ušesi krotke cike, imenovane tudi bohinjke, navržem, ali poznata staro modrost, da je treba "na Bohinj po kravo, na Poljansko pa po ženo". Bušneta v smeh. Tanja je prišla s Poljanskega, jasno.