Šanghaj, Šanghaj.
Nobenega šumenja časopisnega papirja, nobenega listanja knjig.
To je doba upognjenih glav, vsak v tihi molitvi svojega mobilnika.
Vlak spelje, lučke ekranov se nagnejo – kot krošnje dreves, skozi katere je zapihal močan veter.
Podoba zraka je tudi ikona šanghajskega metroja.
Neke vrste regratova lučka, leteči tros, množica njih, ki poletijo iz ust balona v podobi ribe na nebu in radostno v urejeni vrsti zakrožijo po modrini neba soncu naproti, se spustijo med ljudi in jim dajejo koristne napotke, kako se vesti na podzemni.
Vse na ekranu, nameščenem pri izstopnih vratih metroja.
Verjetno sem edini, ki ga film prevzame.
Vsak, tudi otroci, prav vsak ima svoj ekran.
Dan poprej sem si na neki stojnici ogledoval poseben filter za telefon, ki preprečuje, da kdo s strani vidi na tvoj zaslon.
Nisem razumel smiselnosti takega filtra.
Zdaj razumem.
Od vrat do vrat
Aleš Šteger (Ptuj, maj 1973) je leta 2012 začel projekt Na kraju zapisano, prvič je javno pisal v Ljubljani, sledila je Fukušima na Japonskem. Pa Ciudad de Mexico, Beograd, Kochi, Indija, in Solovki, Rusija (Južno Belo morje, blizu polarnega kroga. Mati vseh gulagov, po Aleksandru Solženicinu). Maja letos je pisal v živo v Šanghaju v Ljudski republiki Kitajski.
Šanghaj je po uradnih statistikah najštevilčnejše mesto na svetu. Zagotovo je tudi najbolj zahodno od vseh kitajskih megapolisov, pove Šteger. Šanghaj je finančni center Kitajske, obenem pa tudi kraj, kjer je mogoče zelo dobro opazovati, kako se na Kitajskem udejanjajo tehnološka, kulturna, urbanistična in ekonomska prihodnost našega planeta. V svojem tekstu sledi zgodbi papirja, ki je do včeraj bil tudi fizični nosilec denarja, danes pa, ko v Šanghaju vsi plačujejo z mobilnimi telefoni, postaja nenadomestljiv vir zaslužka za desettisoče revnih priseljencev, ki ga zbirajo za predelavo. Na sledenju potem papirja vse bolj opaža dramatične spremembe in nove oblike kolektivnega nadzora, ki so na Kitajskem - in vse bolj tudi pri nas - plod možnosti, ki nam jih nudijo nove tehnologije.
Na kraju zapisano je unikat. Ker je vredno, pravi Aleš Šteger, tisti, ki je pred 22 leti rodil še en unikat, Dneve poezije in vina, v življenju obhoditi veliko vrat. (va)
