Eden največjih strokovnjakov za varnostna vprašanja v državi, obramboslovec dr. Klemen Grošelj, bivši državni sekretar na obrambnem ministrstvu, idejni oče nedavno izdane bele knjige, zdaj pa evropski poslanec, si v izhodišču razprave o ponovni uvedbi oziroma odmrznitvi naborništva zastavlja vprašanje, ali je to sploh družbeno legitimno. "Ko je potekala razprava, smo rekli, da gremo v ukinitev vojaškega roka in v zamrznitev splošne vojaške obveznosti zaradi tega, ker sta izgubila svojo funkcijo. Poleg tega pa v javnosti nista bila pripoznana kot za družbo in državo pomembna aktivnost," spomni Grošelj na razprave o naborništvu pred slabima dvema desetletjema. "V zadnjih naborniških generacijah se je odzvala zgolj šestina nabornikov in šla služit vojaški rok. Takrat smo dobili okoli 5000 nabornikov na leto, zato smo sklenili, da zaradi spremenjenega varnostnega okolja in zaradi spremenjene tehnologije gremo v poklicno popolnjevanje SV." Grošelj dvomi, da se je od takrat družbena legitimnost okoli tega vprašanja kaj bistveno spremenila. "Populistični razlog, da bo vojska naredila fante bolj maskularne in da jim bo privzgojila nacionalno domoljubna čustva, je zelo šibek," opozarja Grošelj. Vojska nikoli ni skrbela za vzgojo državljanov v tem smislu: "Je pa res, da so bile vojske v funkciji nacionalne homogenizacije državljanov. Da bi pa vojska državljane vzgajala na primarni ravni, da bodo bolj maskularni, pa je za lase privlečeno."
Kot drugo pa je ob zamrznitvi naborništva obveljalo, da vojska, popolnjena z naborniki, ni primerna za sodoben čas. Grošelj tudi z vidika varnostnega okolja ne vidi razloga, da bi prišlo do takšne spremembe, da bi Slovenija zdaj zaradi tega potrebovala splošno vojaško obveznost.
Da bi poslali nabornike stražit južno mejo?
Razprava legitimna, a preuranjena
Doseganje kadrovskega obsega SV, dokončanje profesionalizacije SV, nadaljevanje modernizacije ter ustrezno financiranje delovanja in razvoja obrambnega sistema. To so največji izzivi na področju razvoja obrambnega sistema, na katere se osredotoča nedavno zastavljena bela knjiga o obrambi, v okviru katere je odhajajoča sestava resorja začrtala vizijo razvoja in delovanja obrambnega sistema do leta 2035. "Doseganje ciljnega obsega Slovenske vojske bo potekalo etapno," so zapisali v strateškem dokumentu, kjer kot končni cilj opredeljujejo obseg 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave. Nadalje ob neuspešnem postopnem popolnjevanju dopuščajo tudi alternative: "Če predvideni ukrepi v omenjenih etapnih obdobjih ne bodo prispevali k povečanju kadrovskega obsega Slovenske vojske oziroma bo to močno oddaljeno od ciljnega stanja, bo nujen ponovni razmislek o konceptu obrambnega sistema RS, obsegu in strukturi Slovenske vojske ter uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti." A je špekulacije, da bi s tem ciljali na reaktivacijo naborništva, že ob predstavitvi dokumenta zavrnila državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Nataša Dolenc. To je ocenila kot manj realno rešitev, pri čemer je opomnila, da je SV v zadnjih 17 letih šla po poti profesionalizacije. V ta namen so se prilagajali tudi struktura, namestitvene kapacitete in inštruktorski kader, prilagoditev nazaj na sistem naborništva bi bila neizvedljiva tudi z vidika sodobnih varnostnih groženj. "Razprava je legitimna, a v tej fazi je neposreden predlog ponovne uvedbe naborništva preuranjen," je dejala januarja. Z zapisanim pa da naznanjajo le, da bodo opravili "dodaten razmislek", ki še ne pomeni nujno uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Je pa Dolenčeva v tem tednu v prvem branju predloga SDS, ki je že končal zakonodajno pot, povedala o opcijah: "Kombinirani sistem poklica in obvezniške vojske bi lahko postal ena izmed rešitev problema, za kar pa bi bil seveda potreben širši politični in družbeni konsenz."
Nato ne bo več mižal na eno oko
Obrambni strokovnjaki pri ponovnem uvajanju naborniškega sistema opozarjajo, da so za to potrebna velika vlaganja, teh pa slovenski obrambni proračun, ki se vrti okoli enega odstotka BDP, kar je za polovico manj, kot se je Slovenija zavezala pri zvezi Nato, v naslednjih letih ni sposoben prenesti. Poleg tega je uvajanje naborniškega sistema v neposrednem konfliktu s točko, ki govori o konsolidaciji profesionalnega sestava Slovenske vojske (SV). Lani avgusta je bilo v stalni sestavi SV zaposlenih 6406 ljudi, kar je bilo 848 manj od načrta. Zaradi pozitivnih trendov na trgu dela je poklic vojaka postal precej manj vabljiv za mlade, kar pomeni, da bi že konsolidiranje profesionalnega sestava SV zahtevalo tako visoka sredstva in vlaganja.
"Konsolidacija stalne sestave SV se dogaja sama po sebi. Če sem nekoliko grob, zdaj se generacije častnikov in podčastnikov počasi upokojujejo in odhajajo iz sistema, ki se počasi konsolidira. Zdaj se potrjuje tisto, da lahko ima SV, realno gledano, okoli 6000 do 6500 vojakov. To konsolidacijo bi ponovna uvedba naborništva zatrla," je jasen Grošelj. Vojski bi zaradi naborništva zmanjkalo častnikov in podčastnikov.
Dejstvo je, da bi morebitna ponovna uvedba vseh sestavin vojaške dolžnosti, kot so jo v predlogu zakona predvideli v SDS, imela pomemben vpliv na izvrševanje naših zavez glede izgradnje zmogljivosti v okviru EU in Nata, saj bi bilo treba znaten del kadrovskih in finančnih zmogljivosti preusmeriti v izvedbo služenja vojaškega roka. Pričakovati je torej, da nabornikov ne bi pošiljali na mednarodne operacije in misije. "Kakšen pa je njihov položaj znotraj odzivnih sil zveze Nato? So lahko naborniki, ko gredo skozi temeljna vojaška usposabljanja, napoteni v aktivnosti, vezane na zvezo Nato, ali ne?" se sprašuje Grošelj in dodaja, da bi v nekaterih državah lahko bili. Je pa dejstvo, da bo zveza Nato poslej računala, tako obramboslovec, da ima SV 25 tisoč strateške rezerve plus redno sestavo plus nabornike. Na tej podlagi bodo verjetno izračunali, da mora Slovenija prispevati v skupne zmogljivosti. Zdaj so ob 25 tisoč strateške rezerve "zamižali na eno oko".
Začetni strošek: 280 milijonov evrov
Prehitevali bi strategijo resorja
Uvedba naborniškega sistema ne bi bila kontradiktorna začrtanemu v beli knjigi, ocenjuje obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani dr. Jelena Juvan, vendar "bi bistveno prehitevala v dokumentu zastavljene načrte. Bela knjiga namreč dopušča vmesno daljše časovno obdobje, ki bi potem morda omogočilo lažji prehod. Zagotovilo bi se finančna in materialna sredstva, najverjetneje bi se naredile neke raziskave o pripravljenosti med mladimi."
Tudi Juvanova v širši oceni ne zaznava strokovnih razlogov, na podlagi katerih bi utemeljili vzpostavitev tovrstnega popolnjevanja SV. "Z naborniki nikakor ne moremo reševati kadrovske podhranjenosti SV, saj ne morejo opravljati istih nalog kot poklicni vojaki, ne smemo jih pošiljati v tujino na mednarodne operacije in misije. Sodobne grožnje oziroma naloge zahtevajo visoko specializirane in usposobljene pripadnike, to pa naborniki niso," izpostavlja po njeni oceni bistveno. Opozarja še, da so mladi danes manj pripravljeni stopiti v vojaško službo, slabša je tudi njihova fizična pripravljenost. Podobno je pred meseci za časnik Večer ocenjevala predstojnica katedre za obramboslovje dr. Maja Garb, ki je dejala, da služenje vojaškega roka ne bi bilo dobro ne s strokovnega niti s političnega vidika. "Ne verjamem, da bi šlo kaj več ljudi v Slovensko vojsko, mnogi bi našli izgovore," je takrat ocenila.
Navijači za naborništvo podcenjujejo stroške
Poleg človeškega faktorja pa strokovnjaki največkrat opozarjajo na finančno obremenitev, ki bi jo uvedba naborniškega sistema pomenila za že tako načeto stanje, ko se vojska ukvarja z bistvenim eksistenčnim vprašanjem. Tudi zato bi moralo popolnjevanje Slovenske vojske temeljiti na "podrobni analizi trenutnega stanja kot tudi na podrobni analizi posledic predlaganih rešitev", je v sklopu razprave v tem tednu dejala Nataša Dolenc. Zakon, ki ni prejel dovoljšne podpore, je po njenih besedah temeljil na pavšalni oceni. "Popolnjevanje vojske je v vsaki državi, tudi v Sloveniji, dinamična kategorija, ki se spreminja v odvisnosti od potreb, možnosti in ambicij države oziroma njene politike." Zakonu predlagatelja SDS je umanjkala realna ocena glede finančnih posledic, ki bi jih imela ponovna uvedba vseh sestavin vojaške dolžnosti v miru za državni proračun. Odhajajoča vladna sestava je ocenila, da bi za izgradnjo štirih sodobnih učnih centrov odšteli 200 milijonov evrov, 40 milijonov evrov bi bilo potrebnih za posodobitev štirih obstoječih vojašnic. Poleg tega bi za nakup minimalne potrebne oborožitvene opreme morali odšteti 39 milijonov evrov. "Skupni začetni vložek bi bil za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka bistveno višji od tistih, ki jih navaja predlagatelj," je Dolenčeva puščico poslala proti SDS, od koder je prišla ocena o finančni obremenitvi z neprimerljivimi 33 milijoni evrov letno.
Po grobih ocenah bi bilo treba obrambni proračun dvigniti na približno eno milijardo evrov, kar je skoraj dvakrat več kot Slovenija plačuje zdaj. Sicer bi to državo močno približalo zavezam, ki jih je država dala zvezi Nato o dvigu obrambnega proračuna na dva odstotka BDP, a takšen skok verjetno v naslednjih dveh desetletjih javnofinančno ne bi bil vzdržen. Glede na ostre omejitve, ki jih narekuje fiskalno pravilo, pa sploh ne.
Politični načrt nabornik na južno mejo?
Če nabornike sprejmemo v SV, potem moramo ponovno vzpostaviti strukture. To pomeni obnovo vojašnic. Vojašnice danes za nabornike niso primerne, saj nimajo osnovnih zadev, kot so omarice, kopalnice, postelje ... To je vse šlo ven, zdaj pa bi bilo treba celotno opremo znova kupiti. Objekte, ki so zdaj dotrajani, bi bilo treba obnoviti, kar za sabo potegne visoke stroške. "Potem je za nabornike treba nabaviti opremo: uniforme, škornje, skratka komplete. Nato je treba ponovno vzpostaviti strateške rezerve na ravni rezerve, ki jo bomo oblikovali. Tudi rezervi je treba priskrbeti puške, opremo, treba je formirati enote zanje, postaviti nazaj vojno sestavo, strukture teritorialnih poveljstev. Za učne centre je treba sestaviti sistem inštruktorjev. Vsaka četa in vod potrebujeta častnika in podčastnika," manjkajočo naborniško infrastrukturo oriše Grošelj. Obramboslovcu tudi ni jasno, kaj bi naborniki v SV sploh počeli. Šli bi skozi tri faze usposabljanja - vojak posameznik na bojišču, vojak v enoti in straženje vojaških objektov. "Ne vem pa, ali imajo predlagatelji v mislih, da bi poslali nabornike stražit južno mejo," pravi Grošelj. Predlog zakona sicer ni prejel zadostne podpore, so pa v SDS po besedah poslanca Žana Mahniča brezkompromisno napovedali: "Dve leti imamo, da to naredimo, v koalicijski pogodbi je to zapisano, partnerji so podpisali in tukaj ni nobenih dilem."
