Žana Vertačnik
Če vojska naredi fante v može, je to po svoje že malo pozno," pravi psiholog dr. Bojan Musil s Filozofske fakultete v Mariboru, ki je do tega skeptičen. "Morda pa v ozadju to odslikava leitmotiv, ki je zadnja leta prisoten v Sloveniji - da nam primanjkuje klenih dedcev, da so moški pomehkuženi in podobne zadeve. Ampak ne vem, ali je to podprto in ali se to sploh lahko kakorkoli preveri," pravi in doda, da gre pri tem v glavnem za "ceneni moralizem". "Če bi bilo tako enostavno, da bi vojska iz fantov naredila može, bi bilo to zelo fajn, saj bi na tak način lahko zmanjšali problematiko odraščanja v današnji družbi," pa pravi dr. Robert Masten, strokovnjak s področja klinične psihologije. "Menim, da to ni primarni namen vojske in da je namenjena drugim stvarem," pove v prepričanju, da vojska ne zagotavlja odraslosti. "Ena od značilnosti relativno velikega deleža populacije ljudi, ki težko odrastejo, je to, da pogosto odraščajo v okrnjenih socialnih okoljih, kjer določenih priložnosti ne dobijo," nadalje ocenjuje Masten, ki v tem pogledu vojsko prepoznava kot priložnost za uvid, da je treba stvari deliti, se naučiti obnašati prosocialno. A opozarja: "Del odraščanja je to, da ljudje znajo prepoznati svoje želje in se na osnovi tega odločati, te odločitve zastopati in imeti do tega odgovornost. To pa je možno samo, če se z dejavnostjo in cilji, ki jih ima vojska, strinjaš. Če je to vsiljena dejavnost, ne bo prav nič pomagalo."
KAJ PRAVIJO MLADI:
Nabiranje političnih točk
Mihael Šmirmaul, študent na Fakulteti za družbene vede: "Kot večina mojih vrstnikov predloga vlade ne podpiram. Na začetku tega tisočletja smo se odločili za profesionalno vojsko in vstop v Nato, za to se je zavzela tudi stranka, ki želi zdaj spet uvesti naborništvo. Predlog ni utemeljen, gre le za nabiranje političnih točk. Mogoče želijo s to potezo rešiti SV, vendar bi morali to narediti z drugimi ukrepi. Tudi ne more iti za zagotavljanje večje varnosti države, ker je Slovenija že leta na vrhu seznama najbolj varnih držav. Če gre za to, da je treba utrditi pomehkužene mlade, pa to dvakrat dnevno slišim tudi od svojega očeta. Vendar gre za naravni cikel življenja. Tudi mi bomo pri šestdesetih mislili, da so generacije za nami razvajene."
Obrat v militarizacijo
Adam Valdhuber, študent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo: "Naborniški sistem pri nas nikakor ni potreben! Naborništvo bi prineslo obrat v militarizacijo države, kar je v nasprotju z vrednotami sodobne družbe. Naj problem SV rešijo z izboljšanjem sedanjega sistema vojske, na primer z bolj privlačnimi pogoji vojaške službe, s katerimi bi pritegnili kakovosten kader. Ne strinjam se niti z argumentom starejših, da bi moralo biti kot včasih in da bi disciplina mladim dobro dela. Saj je vendar družba dovolj napredovala, da se lahko po šolanju namesto vojski posvetimo lastnemu življenju. Če me bodo vpoklicali, se bom skušal temu na vsak način izogniti."
Zapravljanje časa
Marko Pavlovič, dijak Prve gimnazije Maribor: "Naborništvo je prisila in zakon, ki bi ga uvedel, mora biti zelo dobro argumentiran in predvideti vse posledice. Ker gre za našo prihodnost, bi morali o tem vprašati mlade, v vsakem primeru pa bi morala biti svobodna odločitev posameznika, ali se bo pridružil ustanovi, ki probleme rešuje z nasiljem. Že od osnovne šole nas sicer učijo, da se konfliktov ne rešuje z nasiljem. Predvidevam, da je ta poteza namenjena boju zoper migrante, vendar če bi bili ti sprejeti kot ljudje in na meji ne bi postavljali žice, problemov sploh ne bi imeli. Pravijo, da bi nas vojska naučila reda, vendar bi morala biti to naloga staršev, ne pa, da pol leta življenja zapravimo zaradi neke politične propagande."
RAZLIČNE UREDITVE IN TAKTIKE PRI SOSEDIH
Razmisleki o obuditvi obveznega služenja vojaškega roka (razen v Avstriji, ki takšen sistem še ima) se občasno pojavljajo tudi pri naših sosedih, a nikjer s pobudami niso šli tako daleč kot Slovenija.
Kraljevina Italija je uvedla obvezno služenje vojaškega roka leta 1861, v veljavi je ostalo tudi po koncu druge svetovne vojne vse do leta 2004. Italijanska ustava določa, da je služenje vojaškega roka obvezno na način, ki ga določa zakon. Vsekakor so že leta 1972 z zakonom dopustili ugovor vesti s tem, da so morali naborniki opravljati civilno službo (v glavnem v storitvah za bolnike, invalide in prizadete) za enako dobo. V letu 2004 so z zakonom ukinili obvezno služenje vojaškega roka, ne da bi spremenili ustavo. Zakon določa, da je ponovna uvedba možna ob vojni in če bi bilo število poklicnih vojakov premajhno glede na potrebe države. Kasneje so uvedli možnost kratkega, enomesečnega prostovoljnega služenja vojaškega roka z namenom, da mladi, ki želijo, spoznajo vojsko, a poskus se ni obnesel. Obstaja pa možnost civilne službe, ki je prostovoljna. O ponovni vzpostavitvi obveznega služenja vojaškega roka v Italiji ne razmišljajo.
Hrvaška nima zakonskih določil o obveznem služenju vojaškega roka, mnogi pa so prepričani, da je bilo uvedeno pod drugim imenom. Obvezno služenje je veljalo do leta 2008, nato je bilo uvedeno prostovoljno. Ideja, da bi obnovili staro ureditev, se je pojavila nekaj let kasneje, v kampanji za volitve leta 2014, a se ji je takratni predsednik, ki je končeval mandat, Ivo Josipović odločno uprl. Njegova protikandidatka Kolinda Grabar-Kitarović, ki je takrat komaj sklenila mandat pomočnice generalnega sekretarja Nata, je prišla z idejo "kratkega vojaškega roka", ki bi bil nekakšno plačljivo strokovno usposabljanje. V tem času je bil premier Zoran Milanović, ki se s tem sploh ni ukvarjal. S prihodom Andreja Plenkovića in HDZ se je to spremenilo. Plenković, ki vojske ni služil, je izjavil, da ima "narod rad hrvaško vojsko" in da bi se z obveznim služenjem oborožene sile popularizirale. Od ideje se sicer kljub nasprotnim zatrjevanjem ni nikoli odstopilo. Namesto "prostovoljnega vojaškega roka", ki se je vsakokrat skrajševal, se je izmislila nova formulacija - osnovno vojaško izobraževanje, ki traja 40 delovnih dni in je predpogoj za vojaško kariero. Tisti, ki končajo usposabljanje, podpišejo pogodbo za dve leti, v tem času pa se oceni, ali bo podpisana pogodba za nedoločen čas - do 45. leta starosti. Od letos je uvedena obveznost služenja v rezervni sestavi (pogodbeno ali mobilizacijsko), kar mnogi razumejo kot vrnitev obveznega služenja.
Z avstrijskim vojaškim atašejem za Slovenijo Danielom Preglom smo govorili o avstrijskem obveznem služenju vojske. Takole pravi: "V Avstriji velja splošna vojaška obveznost za vse moške državljane, stare od 17 do 50 let, za oficirje in podoficirje do 65. leta starosti. Do 35. leta so lahko vojaški obvezniki vpoklicani za služenje vojaškega roka. Od leta 2006 traja služenje vojaškega roka šest mesecev. Pred tem je trajalo osem mesecev, od tega najmanj šest mesecev brez prekinitve. Manjkajoča meseca pa je bilo mogoče nadoknaditi z orožnimi vajami. Ženske lahko vojaški rok služijo prostovoljno." O civilnem služenju pa:
"Od leta 1975 je zaradi ugovora vesti mogoče izbrati civilno služenje, na primer v bolnišnicah, mladinskih domovih, domovih za starejše, pri reševalni službi, oskrbi ... Traja devet mesecev. Vsako leto se več nabornikov odloči za civilno služenje, lani 44 odstotkov vseh. Kot alternativa civilnemu služenju velja dalj časa trajajoče prostovoljstvo, na primer v tujini, eno leto trajajoče delo za evropske prostovoljske službe (EVS) ali eno leto prostovoljnega dela pri okoljskih organizacijah." Pa še: "Leta 2018 je bilo v nabor poklicanih 46.500 moških, od tega jih je bilo 30.700, kar je 66 odstotkov, sposobnih za služenje vojaškega roka, 11.150 oziroma 24 odstotkov je bilo neprimernih za služenje, 4650 pa je bilo začasno neprimernih, se na poziv za nabor niso odzvali ali pa so morali zaradi različnih vzrokov priti kasneje še enkrat. Od vseh vojaških obveznikov se jih je okrog 17.200 odločilo za služenje vojaškega roka, okrog 13.500 pa za civilno služenje." V Avstriji imajo okoli 23.000 poklicnih vojakov.
(Bojan Brezigar, Mladen Mali, Boris Jaušovec)
