Največ služb je epidemija vzela mladim

Mladi so zanesljivo največja "žrtev" koronakrize kar zadeva izgubo službe in večjo brezposelnost. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je od decembra 2019 do decembra 2020 namreč najbolj povečalo število brezposelnih v starosti od 30 do 39 let, hitreje kot celotna brezposelnost se je povečalo tudi število brezposelnih mladih do 29. leta. Nihanje brezposelnosti mladih je v času krize večje v primerjavi z vso populacijo. Delovna aktivnost mladih je na primer padla za 5,6 odstotka, medtem ko je med vsemi delovno aktivnimi za le 1,2 odstotka. "Kot nas je naučila že prejšnja kriza, so razlogi za to začasne zaposlitve ter manjše možnosti za zaposlitev iskalcev prve zaposlitve," pojasnjuje Mitja Bobnar, generalni direktor zavoda za zaposlovanje. "Manjše povpraševanje v času covid krize vpliva na to, da na splošno vsi iskalci zaposlitve na trgu dela težje dobijo zaposlitev. Zagotovo so mladi, ki šele vstopajo na trg dela po končanem šolanju, v še nekoliko slabšem položaju, saj nimajo delovnih izkušenj. Seveda pa je trajanje brezposelnosti odvisno od več dejavnikov - od vrste izobrazbe, ki jo imajo mladi glede na povpraševanje na trgu dela, morebitnih delovnih izkušenj, ki so si jih pridobili med izobraževanjem, drugih kompetenc, ki so za delodajalca zanimive." K temu pa je treba dodati, da glede na razmere po celem svetu tudi odhod v tujino trenutno ni idealna alternativa iskanju zaposlitve v Sloveniji.

A niso vsi mladi v enakem položaju, kar zadeva izgubo zaposlitve, neuspešno iskanje nove ali prve službe. To je odvisno tudi od njihovega poklica. V decembru je bilo med delodajalci največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah, strokovnjakih in strokovnih delavcih za zdravstveno nego, torej diplomiranih in srednjih medicinskih sestrah, pa tudi varnostnikih, sestavljavcih električne in elektronske opreme, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, varilcih. Povpraševanja po poklicih v gostinstvu in turizmu pa praktično sploh ni bilo.

A izkušnje po koncu prejšnje krize kažejo, da ko gospodarstvo začne postopoma okrevati, so mladi brezposelni zelo zanimivi za delodajalce. Na zavodu menijo, da bo tako tudi po koncu epidemije. Zaposlovalo se bo predvsem v panogah, ki so bile v času epidemije covida-19 najbolj prizadete. To pomeni tudi boljše čase za mlade iskalce zaposlitve, saj imajo številne prednosti, kot so boljša izobrazba, več digitalnih kompetenc, znanje tujih jezikov, kar delodajalci v zadnjem času pogosto iščejo pri svojih kandidatih. Seveda pa bo za razliko od prejšnjega postkriznega obdobja "tokrat zaposlovanje odvisno tudi od tega, v katerih panogah bo delo bolj prilagojeno novim razmeram sobivanja z virusom, kar bo zagotovo pomenilo tudi potrebo po več digitalnih znanjih", je prepričan Bobnar.

V zadnjih dneh je precej prahu v javnosti dvignil protikrizni ukrep tako imenovanega prisilnega upokojevanja starejših delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, z argumentom, da bo to spodbudilo večje zaposlovanje mladih. In kaj o tem menijo na zavodu? "Tematika je bolj kompleksna, kot deluje na prvi pogled. Podjetja in organizacije imajo kadrovske načrte, poskrbeti morajo za prenos znanja in uvajanje novih sodelavcev, kar se ne zgodi čez noč. Za državo je zagotovo ključno dobro medgeneracijsko sodelovanje nasploh, sicer pa je zaposlovanje predvsem odvisno od delodajalcev. Če bodo ti na izpraznjena delovna mesta zaposlili mlade, se bo ta ukrep odražal z večjim zaposlovanjem mladih. Če pa bo to pomenilo le prerazporeditve in dodatne obremenitve že zaposlenih delavcev, pa ta ukrep ne bo imel želenega oziroma napovedanega učinka, tako da kakršnakoli bolj konkretna napoved za zdaj ni mogoča," pravi Bobnar.