Pariški podnebni dogovor praznuje peto obletnico. Pred petimi leti v Parizu so številni znanstveniki čutili, da so njihova opozorila končno (u)slišana, zaveza skoraj vseh držav, da se poskuša globalno segrevanje obdržati precej pod dvema stopinjama Celzija, je bila dogovorjena.
Hoesung Lee je bil izvoljen za predsednika Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), nekakšnih združenih sil podnebne znanosti, le en mesec pred pariškimi podnebnimi pogajanji leta 2015. "Da, cilj dve stopinji Celzija je še vedno mogoče doseči, če svet deluje hitro. To pomeni do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 40 do 70 odstotkov v primerjavi z letom 2010, do konca stoletja pa na nič. Dlje ko bomo odlašali, težje in dražje bo to doseči," je takrat opozarjal Lee. Po petih letih se je nabralo še ničkoliko opozoril in trdnih znanstvenih dokazov, da se podnebje spreminja, znanost dela dalje, vremenske in druge okoljske meritve pa kažejo vedno nove ekstreme.
Stopinja svet spremeni, tri stopinje ga naredijo človeku sovražnega
Petletke so obdobja, ki so bila določena za preverjanje napredka sporazuma. Toda zaradi pandemije so letošnja prelomna pogajanja s prvimi ocenami dejanj prestavljena na november 2021, ko bo zasedanje v Glasgowu. Namesto tega je letos 12. decembra načrtovan manjši spletni vrh o podnebnih ambicijah. A zapleten diplomatski proces, ki naj bi že sedaj izrisal konkretne poti do cilja, je zastal. Pogajanja v tem času so se, kot že dolga leta prej, zatikala predvsem pri delitvi bremen tranzicije, napovedani izstop ZDA iz dogovora pa je iz podnebnih pogajalskih jader odvzel veliko vetra. Analitiki opozarjajo, da je bil to največji test za dogovor, a velesili, ki v ozračje prispeva takoj za Kitajsko največ toplogrednih plinov, ni sledila nobena druga država, niti "požigalec pragozda" in podnebni skeptik, brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ne. V zameno za to je Kitajska povečala ambicije.
Medtem se je od začetka industrijske dobe planet že ogrel za približno stopinjo Celzija. Morda se ne sliši veliko, toda ta stopnja segretja temeljito spreminja planet, od bolj ekstremnih vročinskih valov, ki ogrožajo zdravje ljudi in pridelke, do dviga morske gladine. Tudi kaže se v različnih delih sveta drugače, za Slovenijo pomeni to dvig povprečja za okoli dve stopinji Celzija.
Za zdaj se posamezni načrti držav, kako bodo znižale emisije toplogrednih plinov, še ne približujejo ciljem pariškega sporazuma. Sto sedeminpetdeset podpisnic sporazuma je namreč sporočilo t. i. namere nižanja izpustov CO2 (INDC). Tudi če bo vsaka država izpolnila svoje trenutne zaveze, bo v skladu z najnovejšim poročilom okoljskega programa Združenih narodov o emisijah, objavljenim 9. decembra, svet še vedno na poti, da se bo ogrel za več kot tri stopinje v tem stoletju, kar bi pomenilo resne težave - veliko delov sveta ljudje ne bi več mogli poseljevati zaradi dviga morske gladine, puščav, neurij. In veliko teh zavez še niti ni podprtih z ukrepi vlad.
Gospodarska upočasnitev zaradi pandemije covida-19 je letos verjetno zmanjšala svetovne emisije ogljikovega dioksida za približno sedem odstotkov, vendar bo imelo to začasno zmanjšanje zelo majhen učinek, razen če države prednostno obravnavajo zeleno okrevanje.
Nov podnebni zagon, a pretežno z obljubami
A december je prinesel nekaj upanja. Po izvolitvi Joeja Bidna so ZDA napovedale vrnitev k "Parizu" prihodnje leto. Kljub zamudi so napovedani še nekateri veliki cilji in še več držav se zdaj zavezuje, da bodo do sredine stoletja dosegle neto nič emisij ogljika.
V procesu priprav na začetek izvajanja pariškega sporazuma v januarju 2021 in na konferenco pogodbenic podnebne konvencije UNFCCC so nekatere države že sprejele svoje dolgoročne podnebne strategije (ali pa jih intenzivno pripravljajo), ki kažejo bistveno višje cilje od sedanjih. Kitajski predsednik Xi Jinping je septembra objavil, da bodo emisije njegove države - največje na svetu - dosegle vrh prej, kot je bilo pričakovano, pred letom 2030, in da si bo Kitajska prizadevala, da bo do leta 2060 ogljično nevtralna. Kako in ali se bo to zgodilo, je močno odvisno od naslednjega petletnega načrta države, ki bo predvidoma končan marca. Med prednostne naloge vodstva sodi uvajanje čiste energije, toda trenutno je Kitajska še vedno največja svetovna porabnica premoga, premog pa zajema petino oskrbe z energijo.
Za zdaj se posamezni načrti držav, kako bodo znižale emisije toplogrednih plinov, še ne približujejo ciljem pariškega sporazuma
Južnokorejski predsednik Moon Jae-in je natančnejše cilje ponudil novembra, ko je vladnim uradnikom naročil, naj do leta 2050 pripravijo načrt za prehod na energetsko in ogljično nevtralnost. Obljubil je, da bo njegova država v zelene projekte vložila sedem milijard ameriških dolarjev in uvedla ogljični davek za spodbujanje podjetij k zmanjšanju emisij. Toda tudi te ideje ne dosegajo ogljične nevtralnosti v gospodarstvu, ki temelji na energetsko intenzivnih panogah. Združeno kraljestvo je napovedalo cilj 68-odstotnega zmanjšanja emisij za leto 2030. Da bi dosegli ta cilj, bo morala Velika Britanija podvojiti svoja prizadevanja v primerjavi z zadnjimi tremi desetletji. Nekateri analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo omejitev segrevanja ozračja pod dvema stopinjama Celzija, a le, če bodo sledili drugi ukrepi, kot je preprečevanje uničevanja amazonskega pragozda.
"ZDA naj bi se temu cilju po napovedih nove administracije kmalu pridružile, Kitajska pa je ta cilj napovedala do leta 2060," pravijo na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor, kjer naj bi že okrepili podnebne ekipe - prihodnje leto čaka Slovenijo pomembna podnebna naloga. Slovenija bo kot predsedujoča Svetu EU v drugi polovici leta 2021 na zasedanju podnebne konference COP26 v Glasgowu vodila pogajanja EU. "Gre za znaten vsebinski, logistični in finančni zalogaj, ki se ga Slovenija zaveda in ga aktivno naslavlja. V tem pogledu Slovenija tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko v sklopu tria predsedstva," pravijo na okoljskem ministrstvu. Ne nazadnje se na teh pogajanjih zberejo predstavniki vseh držav sveta, EU pa ima tradicionalno v pogajanjih pomembno vlogo.
Večanje evropskih ciljev
Kljub številnim kritikam ima EU še vedno vodilno vlogo pri sprejemanju ukrepov zoper klimatske spremembe, pa čeprav velikokrat opravlja delo mediatorja. A kako opravlja naloge sama? Do leta 2050 se je EU zavezala k podnebni nevtralnosti, prav tako je predvidena zaostritev vmesnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Skladno z določili pariškega sporazuma in v pripravah na podnebno konferenco COP26 prihodnje leto so nekatere pogodbenice že sporočile svoj nadgrajeni - dokončni cilj (t. i. NDC) za obdobje do leta 2030. "V tem trenutku se nakazuje, da bo večina pogodbenic rok za vlaganje posodobljenih NDC do konca tega leta zamudila. Podnebni cilj NDC 2030 bo za EU in države članice obravnaval Evropski svet predsednikov vlad ali držav na zasedanju konec tega tedna. Obravnaval bo predlog Evropske komisije za povečanje cilja NDC s sedanjih najmanj 40 odstotkov na 55 odstotkov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Če bo v Evropskem svetu nadgrajeni cilj NDC 2030 soglasno sprejet, bi lahko EU in države članice še pravočasno to sporočile na sekretariat Konvencije o podnebnih spremembah," odgovarjajo na ministrstvu.
Obljube držav in njihovi zvišani cilji seveda niso ostali neprezrti, a kot je zapisala mlada podnebna aktivistka Greta Thunberg ob peti obletnici sprejetja pariškega dogovora: "Oddaljeni hipotetični cilji, ničelne zanke in prazne obljube ne bodo dovolj, pravo upanje prihaja od ljudi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
