Rok Kajzer
Najbrž se ne spomnite več, a knežji kamen, ki ga imamo na kovancu za dva (slovenska) evrocenta, je ob uvajanju požel precej hude krvi v Avstriji, predvsem pri nacionalistih na avstrijskem Koroškem. Takratni koroški deželni glavar Jörg Haider je zvezno vlado na Dunaju celo pozval, naj poskrbijo, da se bo Slovenija odrekla "osrednjega simbola koroške deželne zgodovine" na kovancu. A je knežji kamen ostal, kot je ostal tudi na plačilnih tolarskih bonih, ki jih je Slovenija uvedla leta 1991. Tudi takrat je bilo razburjenje za mejo precejšnje. Nekaj podobnega se zdaj začenja med Hrvaško in Srbijo. Uradni Zagreb se namreč pospešeno pripravlja na uvedbo evra, tamkajšnja nacionalna banka pa je že sporočila, kaj bo na nacionalni strani evrov in centov. Zakoličili so simbole, zdaj pa bosta svoje rekla še nacionalni svet za uvedbo evra in vlada. Na kovancih bodo šahovnica, zemljevid Hrvaške, kuna, glagolica in ... Nikola Tesla. Ki so ga anketiranci daleč največkrat predlagali - zanj je bilo skoraj 23 odstotkov vprašanih. Za primerjavo - "največji sin" hrvaškega naroda, Franjo Tuđman, je prejel zgolj 1,3 odstotka glasov. Kar že kaže, da se domnevna veličina nekdanjega avtokrata več kot očitno sesuva v prah.
"Prisvajanje dediščine"
A ostanimo pri kovinah. Dejstvo, da se bo Tesla, genij srbskih korenin in hrvaške domovine, pojavil na hrvaških kovancih, je na noge najprej dvignil Narodno banko Srbije. Tesla že desetletja krasi njihove bankovce in kovance, nacionalna banka pa je v ostrem tonu sporočila, da če bo Hrvaška zares postavila Teslov lik na kovance, "to predstavljalo prisvajanje kulturne in znanstvene dediščine srbskega naroda", saj da je "nesporno, da se je slavni znanstvenik v času življenja opredelil za Srba po poreklu in rodu". Dodali so, da bo banka intervenirala pri ustreznih evropskih ustanovah. Da bo Tesla na hrvaških kovancih, je nato potrdil še hrvaški premier Andrej Plenković in dodal, da je Tesla predlog državljanov. "To so za nas pomembni simboli. Tesla je na seznam prišel kot predlog državljanov, uvrstil se je med peterko in izločil Dubrovnik, ki je prav tako pomemben," je pojasnjeval Plenković.
In ko smo že pri Dubrovniku, je čas, da obudimo še en hrvaško-srbski denarni zaplet. Papirnati hrvaški dinarji, najbrž so se vam že izmuznili iz spomina - v obtoku so bili med letoma 1991 in 1994 - so na vseh nominalah nosili le en portret. Dubrovčana Ruđerja Boškovića, hrvaškega matematika, astronoma, geodeta, fizika, pesnika in filozofa. Človeka v rangu Nikole Tesle. Srbska centralna banka takrat ni dala od sebe niti glasu, so pa iz Srbije ves čas prihajale pripombe, da je Bošković katoliški Srb. Srbski predsednik Boris Tadić je dolgo po tem, ko hrvaških dinarjev ni bilo več obtoku - Bošković pa se na kunske bankovce ni uvrstil - v nekem intervjuju leta 2012 na vprašanje, katere so najpomembnejše osebe srbskega naroda, odgovoril: "Nikola Tesla, Dositej Obradović, Vuk Karadžić, Mihailo Pupin, Milutin Milanković in Ruđer Bošković." In hitro dodal: "Upam, da me hrvaški prijatelji ne bodo razumeli narobe, a Ruđer Bošković je bil Srb katolik." Interpretacij je toliko, kot je politikov; nekateri celo sodijo, da je bil Italijan.
Vendar pa (predvsem hrvaški) politiki tokrat niso znali umiriti strasti in prisluhniti razumnim, ki pravijo, da morajo biti tako Hrvati kot Srbi ponosni na Teslo. Hrvaški šef diplomacije Gordan Grlić Radman je dejal, da sploh ne ve, "kakšne povezave ima Tesla s Srbijo", predsednik Zoran Milanović pa, "da je Tesla prebil manj časa v Srbiji kot on danes v Oklaju (naselju, v katerem je bil na obisku)". Pa dodal modrost, da ima "Hrvaška s Teslo krizo identitete, da je bila to nejasna ljubezen". In pristavil, da hrvaško prisvajanje Tesle morda ni v redu, da pa ima Srbija do njega še manj pravic.
Deset milijard vredni znanstvenik
S Teslo je bilo manj težav v skupni državi, kjer je Tesla dolga leta obvladoval znameniti sivo-zeleni bankovec za 500 dinarjev (Narodna banka SFRJ ga je tiskala v letih 1970, 1978, 1981 in 1986), prav tako je bil Teslov tisočak (1990) zadnji bankovec najvišje nominale nekdanje skupne države. Srbska narodna banka ga je po letu 1991 na svoje bankovce postavila kar desetkrat, v času hiperinflacije se je znanstvenik znašel na bankovcu za deset milijard dinarjev. Njegov lik je tudi na nekaterih srbskih kovancih. Hrvaška je - ne da bi v Srbiji kdo protestiral - Teslo upodobila na državnih odlikovanjih. Do leta 1995 so za "promocijo in obrambo hrvaške državotvorne ideje, kulture, znanosti in gospodarstva" podeljevali orden Nikole Tesle, danes pa lahko prejmete red Danice hrvatske z likom Nikole Tesle za posebne zasluge za izumiteljstvo.
Najnovejši srbsko-hrvaški spor je na srečo na družbenih omrežjih presegel nacionalistične spopade, z obeh strani meje je prevladal humor. Širiti so se začele fotomontaže, da se Tesla sramuje in enih in drugih in da je zato vzel ameriško državljanstvo, pojavila se je fotomontaža Andreja Plenkovića in Aleksandra Vučića, ki sta se "dogovorila, da je Tesla Bosanec", pa ugotovitve, da je z 19 leti zapustil Balkan - "torej je res bil genij". Neki uporabnik facebooka je dodal, da ima Zagreb Letališče Franja Tuđmana in kovance s Teslo, Beograd pa Letališče Nikole Tesle, torej naj da Srbija na kovance Tuđmana.
Kakorkoli, spletna anketa na hrvaškem portalu Index, na katero je odgovorilo skoraj 50.000 ljudi, je pokazala, da se 70 odstotkov vprašanih strinja, da Tesla pristane na hrvaških kovancih. Dejstvo pa je, da bo monetarno-krvni spor v naslednjih tednih še naprej elektril meddržavne odnose. Pa še to - prav v času najnovejše bitke med narodnima bankama je moral Muzej Nikole Tesle v Gospiću na Hrvaškem za nekaj časa zapreti vrata. Imeli so težave z - elektriko.
