Seveda vse Teslove ideje niso enako uporabne za potešitev sodobne žeje po čistejši in cenejši energiji, saj v času svojega pisanja Tesla še ni mogel poznati vseh novih materialov, kot je danes grafen, prav tako ne nanotehnologij ali prenosnih možnosti optičnih vlaken. Tudi svetovni splet postavlja Teslove ideje o hitrejših komunikacijah kot zagotovilih miru v novo moderno luč.
Kljub temu pa večina Teslovih domislic ostaja sveža tudi zato, ker električni tokovi, ki jih je leta 1899 preizkušal v Colorado Springsu, niso bili nikoli več dani na razpolago eksperimentov žejnemu mislecu. Seveda ostaja Teslova izrecna kritika Carnotovega in Kelvinovega drugega entropijskega zakona predmet debate, podobno kot Teslova kritika Einsteinovega zanikovanja etra, ki je dobila zamah resda komaj pet let po pričujočem Teslovem prevedenem pisanju.
Ena najzanimivejših naprav
Radiometer je bila majcena priprava, sestavljena iz dveh uravnovešenih krilc sukajočih se v vakuumu. Krilci sta bili na eni strani počrnjeni, da sta absorbirali vse sevanje, na drugi pa zrcalno gladki, da sta sevanje odbili. Na sončni svetlobi ali v bližini drugega vira sevanja se je radiometer enakomerno vrtel. V resnici samo sevanje ni povzročalo vrtenja, kajti če je bila posoda z lopaticami posebno temeljito izčrpana v vakuumu, sta lopatici mirovali, tudi če je bilo sevanje še tako močno. Kazalo je, da je pojav odvisen od majhnega števila preostalih zračnih molekul v vakuumu, ki oddajo počrneli strani lopatic pri trku nekoliko močnejši sunek kot nasprotni zrcalni svetlejši strani lopatic. Čeprav je bil radiometer le prijetna igračka, je vendarle s svojim sprva skrivnostnim vrtenjem dvoril v prid kinetični teoriji plinov, tako da je celo sam Maxwell izdelal teorijo njegovega gibanja.
Drugi Crookesov britanski rojak Osborne Reynolds (1842-1912) je Crookesovim trditvam nasprotoval s svojo teorijo "termalne transpiracije", imenovano tok plina skozi luknjičasto ploščo zaradi temperaturne razlike med stranmi plošče, kar je bilo med glavnimi odkritji, ki jih je spodbudila razprava o radiometru. Reynolds je dognal, da je radiometrski pojav odvisen od razmerja med velikostjo lopute mlina in povprečno prosto potjo molekule v plinu. Tesla je verjel, da je radiometer ena "najzanimivejših" naprav - vsem utemeljenim kritikam navkljub je še leta 1900 napačno vztrajal, da radiometer dejansko poganja tlak sončnih žarkov, saj je po Teslovem mnenju radiometer obetal uresničitev neposrednega priklopa na "kolesje narave" majhnih delcev-valov, saj naj bi celo nakazoval možnosti učinkovitega črpanja energije iz okolja podnevi ali ponoči. Kljub temu je Tesla že leta 1892 v londonskem predavanju priznal, da je "radiometer" hkrati "najneučinkovitejši stroj, ki je bil kadarkoli izumljen".
Tesla se je brez uporabnega laboratorija prelevil iz izumitelja v vizionarja
Marsovci, ne saturnijanci
Drugi Teslov dobrohotno zavajajoči vzornik, Italijanski astronom Giovanni Virginio Schiaparelli (1835-1910) je leta 1877 kot direktor observatorija v Breri v Milanu trdil, da je odkril po njegovem videnju imenovane "kanale" na Marsu, ki jih je pojasnil kot umetne tvorbe, kar je podpihovalo teorije o življenju razumnikov na Marsu. Stoletje pred Schiaparellijem je astronomski observatorij v Breri postavil na noge prav Teslov poglavitni vzornik, Dubrovničan Ruđer Bošković, ki je zrasel v podobnem okolju na meji med katoliškimi, pravoslavnimi in muslimanskimi vplivi kot Tesla. Seveda je Schiaparelli takoj dobil številne privržence, kot bi jih še danes na svetovnem spletu; prav zato še dandanes za nezemeljska bitja raje uporabljamo ponarodeli naziv Marsovci in ne, denimo, saturnijanci. V začetku 20. stoletja so astronomska opazovanja z boljšimi teleskopi razkrila, da so ti "kanali" zgolj optična prevara, v resnici pa nikakor ne gre za povsem pravilne črtne na planetu Marsu. Teslova privrženost Schiaparellijevim idejam je bila leta 1900 tako še v duhu tedanjih dni, kmalu za tem pa ne več. Tesla je bil leta 1900 resda navdušen nad možnostmi za komunikacijo z bitji v vesolju, ni pa še izrecno trdil, da se z njimi zares pogovarja, kot je rad poročal novinarjem desetletja pozneje.
Nikola Tesla, 2019: Problem povečevanja človeške energije. Prevod s spremno besedo: Tibor Hrs Pandur. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije, v sodelovanju z založbo Litera (Maribor) in Paraliterarnim društvom I.D.I.O.T. Z ocenjevalcema Stanislavom Južničem in Andrejem Detelo.
Iz Maribora v Gospić
Tesla je odraščal kot preprost balkanski fant, žvižgajoč za ženskimi hrbti na javnih ulicah, odet v smešne obleke, razbijajoč kozarec ali dva med ponočevanjem, dokler ga ni oče našel iščočega svojo srečo v štajerskem Mariboru ob njunem končnem prepiru, ki je Teslo pripeljal nazaj domov v mesto Gospić vklenjenega v verigah, medtem ko so se njegovi manj nadarjeni vrstniki smejali s svojimi dunajskimi in graškimi diplomami v žepu. Tesla je prav tedaj iz mladeniča dokončno zrasel v odgovornega moža-izumitelja. Toda vsi prebivalci Teslove Vojne krajine so kmalu delili podobno usodo, ko je nemški cesar-kralj izdal svoje stoletja zveste vojake z zatiranjem habsburške vojaške krajine zaradi pomanjkanja nekdanje osmanske grožnje. Predniki Tesle so radi pomagali v boju proti Turkom, pač z orožjem ali s pridigo. Brez podedovanih vojaških uniform so Tesla in njegovi sosedje ostali goli in bosi, tako da so množično bežali v tujino v paniki, tako kot Tesla, Mihajlo Pupin in Einsteinova prva žena Mileva Marić. Pravzaprav niso imeli nič izgubiti v svojih porušenih domovih, kjer so se končno naučili sovražiti svojega še včeraj ljubljenega cesarja-kralja, ki se je nenadoma čez noč preoblikoval iz očetovske dobrotljive postave v nemškega prevaranta. To je bila ena največjih habsburških napak, saj so izgubili podporo vojakov Vojne krajine, ki so bili vedno predvsem pest habsburških uslužbencev v mnogoterih vojnah in šele v drugi vrsti Srbi ali Hrvati. Tesla in Mihajlo Pupin sta se zato drug za drugim izselila v ZDA. Mileva Marić si ni privoščila tako daljne poti, ker se je Einstein ločil od nje vse prezgodaj.
Zimzeleni zvezdnik
Težko si je predstavljati, kako da se Habsburžani z vsemi svojimi vodilnimi znanstveniki, vključno s Sigmundom Freudom, niso nič naučili o psihologiji svojih slovanskih podrejenih, zlasti tistih v Teslovi Vojni krajini, kar jih je stalo usodno izgubljene prve svetovne vojne. V ZDA je Mihajlo Pupin postal akademska prostozidarska zvezda, a pogosto ta si bila v laseh z domačim kolegom iz iste vojaške krajine Teslo, dokler se nista dokončno pobotala ob Pupinovi smrtni postelji. Smrtna postelja Teslovega očeta ni imela te sreče, potem ko je Tesla odraščal v senci svojega ponesrečenega starejšega brata, v kateri ga je mučil njegov zahtevni avtoritativni oče, medtem ko ga je ljubila njegova genialna mati. Tesla se je vzdignil nad svojo raso, spol in religije, da je lahko postal zimzeleni zvezdnik.
Žal nihče še tako bogat ne more biti danes dovolj milosten ali pogumen za kakršnokoli pomoč poljubnemu sodobnemu Teslovemu stolpu, saj bi s tem nedvomno usodno izzval vsemogočne naftno-vojaško- industrijske združbe
Letalo za manj kot 1000 dolarjev
Kako se je Tesla počutil leta 1917 in kasneje, ko je opisal svoj z dinamitom razstreljeni laboratorijski debakel svojemu gostujočemu slovenskemu prostozidarskemu strokovnjaku za elektrotehniko šahistu Milanu Vidmarju? Nobelova nagrada izumitelja dinamita Alfreda Nobela ni bila ravno privlačna za Teslo glede na vlogo dinamita pri pokončanju Teslovega laboratorija. Desetletje po porušenju slovitega stolpa je leta 1928 Tesla prejel ameriški patent 1,655,114 za dvokrilno letalo, sposobno vzleteti navpično, potem pa se je postopoma nagibalo z manipulacijo naprav za dviganje med letom, dokler ni letelo kot navadno letalo. Tesla je mislil, da bo letalo možno prodajati kar za manj od 1000 dolarjev, čeprav je bil zrakoplov sicer opisan kot nepraktičen, saj je Tesla kot konstruktor letal v New Yorku bržkone delal podobne praktične napake kot Einstein pri svojih letalskih načrtih istočasno v kmalu nato sovražnem Berlinu: oba genija namreč kljub globokoumnim idejam v resnici nista imela dovolj dejanskih izkušenj z letali.
To je bil Teslov zadnji patent in v tistem času je moral v denarni stiski zapreti svojo zadnjo pisarno na Madison Avenue 350, kamor se je preselil dve leti prej. Nato se je v desetletjih svojega in mednarodnega gospodarskega zloma z novo svetovno vojno vred Tesla brez uporabnega laboratorija prelevil iz izumitelja v vizionarja. S tem je svojo eksaktno znanost dokončno povezal s humanizmom in postal za vselej hvaležen predmet preučevanja humanistično in umetniško izobraženih strokovnjakov.
Prav zato je prevod Teslovih misli s spremno besedo Tiborja Hrsa Pandurja dober in prihaja ravno ob pravem času za Slovence, ko Andrej Detela intenzivno udejanja Teslove vizije sicer kot izumitelj predvsem na Japonskem in ne v Teslovih ZDA. Branje tega dela zato zelo toplo priporočamo v prihajajočih vročih dneh.
•••
Branje na svetovnem spletu:
https://www.academia.edu/38847713/Tesla_for_Trumps
https://www.academia.edu/35935727/Inventor_s_Gambling_against_the_Relative_Einstein
https://www.academia.edu/39116127/Tesla_fights_back
