Prevod: Polona Mertelj.
Leto izida: 2020.
Vezava: trda.
Število strani: 360.
Cena: 29,99 evra
Noel Fitzpatrick, mednarodno priznan veterinarski nevrolog in ortoped, ustanovitelj klinike Fitzpatrick Referrals in profesor na fakulteti, je širši javnosti najbolj znan kot zvezdnik uspešne televizijske serije Superveterinar, ki jo snemajo že dvanajst sezon. Pot do sem je bila za fantiča z irskega podeželja dolga, a Noel je “veterinarsko kariero” začel že kot otrok. Star komaj deset let je v ledeno mrzli irski zimski noči sam taval za ovcami, ki so kotile, in skušal reševati novorojene jagenjčke. Danes zveni nepredstavljivo, a tako je pač bilo.
Na Irskem je v tistih letih še marsikaj “tako pač bilo”. Z nekakšno stoičnostjo Fitzpatrick opisuje svojo pot do veterinarske fakultete, od doma, kjer ga je oče naučil, da lahko s trdim delom dosežeš vse, kar hočeš, a njegovih sanj ni razumel, do šolanja, ko je bil kot kmečki deček deležen veliko nerazumevanja, pa tudi nasilja vrstnikov. A Noel je vedel, da bi rad rešil vse živali, ne glede na to, kako bolne, polomljene, pohabljene ali zapuščene so, tako kot njegov izmišljeni otroški junak Vetman.
Danes Fitzpatrick velja za irskega dr. Doolitla, kot lastnik enega najsodobnejših veterinarskih centrov za male živali na svetu razvija nove tehnike zdravljenja poškodb hrbtenice in vstavljanja bionskih okončin, marsikdaj v duhu prijateljevih besed, da je vse nemogoče, dokler se ne zgodi. Ob tem se zavzema za tako imenovano enotno medicino, za sodelovanje med veterinarsko in humano medicino in za bolj povezan pristop na več področjih raziskav.
Morda bo kdo od ljubiteljev živali razočaran, ker v knjigi ni prav veliko dogodivščin z živalmi, čeprav so seveda, vsaj v ozadju, ves čas prisotne. Fitzpatrick odkrito spregovori tudi o neuspelih posegih, še večkrat pa bralca nasmeji s šaljivimi prigodami, ki se pripetijo zlasti terenskemu veterinarju. A v prvi vrsti to vseeno ni knjiga o živalih, ampak knjiga o veterinarju, ki zna res prisluhniti vsem živim bitjem.